Franja

ïon -iī, n (gr. τὸ ἴον)

1. modra vijolica: prima viola alba, post ea, quae ion appellatur Plin.

2. meton. nam sicer neznan drag kamen vijoličaste barve, „vijoličnik“: Plin.

viola -ae, f (domnevno iz nekega sredozemskega neindoevropskega jezika; prim. tudi gr. ἴον = Ƒίον)

1. vijolica: et nigrae violae sunt V. temne, temnobarvne, violae et flores Lamp.; kolekt. preg.: in viola aut in rosa Ci. na vijolicah ali rožah počivajoč.

2. meton. vijoličasta (vijolična) barva: tinctus viola pallor amantium H. vijoličasta bledica, lana Tarentino violas imitata veneno H., ex eo candidum colorem sentiente violā lonchoton appelant Plin.

3. bot. razne vrste rastl. šebój, levkója: Col., Cl., nigra Plin. temnordeči, alba, lutea, purpurea Plin., luteae violae V., pallentes violas carpens V.

flammeus 3 (flamma)

1. plameneč, ognjen: orbis Acc. fr., zonae Varr. fr., stellae Ci., vis Lucr. (o blisku), lumina V. blisk, apex O., habitus Col. lev (kot ozvezdje), Mart.; meton. (o barvi) ognjeno rdeč, žareč, bleščeč, svetel: corpora Lucr., vestigia Cat., solis nitor Cat., viola Plin., murex Val. Fl., vestimentum P. F.

2. metaf. ognjevit, isker: versus Enn. ap. Non., lumina O. iskre oči, viri Sid. — Od tod subst. flammeum -ī, n

1. ognjeno rdeče: aliquid flammei Sen. ph.

2. bot. = phlox, ognjeno rdeča vijolica, nam neznana rastlina: Plin.

3.
a) (sc. vēlum) ognjeno rdeča ali živo rumena tančica (koprena) Rimljank, poseb. nevest, nevestina tančica M., Cl., nuptialia flammea Plin., lutea fl. Lucan., flammeum capere Cat., flammea sumere Iuv., puellae caput involvere flammeo Petr., velarunt flammea voltus Mart.; pesn.: flammea conterit Iuv. (ona) obrablja tančice za nevesto = pogosto se moži.
b) rdeča zastava, nataknjena na hiši v znamenje, da je v njej svatba: Caecil. fr.

leucoion (leucoium) -iī, n (gr. λευκόϊον) bela vijolica, šeboj, levkoja: Col.