Franja

ter-geminus 3 (pesn. za trigeminus 3) troličen, tritelesen, triglàv (trigláv), trigláven, trojen: vir O. = Geryones, canis O. = Cerberus = cui tres sunt linguae tergeminumque caput Tib., Hecate V. a li hera Val. Fl. (ki jo v nebesih imenujejo Luna, na zemlji Diana, v podzemlju Proserpina), honores H. = ediliteta, pretura, konzulat; acc. sg. n. adv.: tergeminum mugiet ille sophos Mart. večkrat; subst. tergeminī -ōrum, m trojčki: Plin.

ter-iugus 3 (ter in iugum) trojno zvezan (povezan), trije skupaj, trojen, troj: caput Ap., teriuga milia Aus. tri tisoč.

ternārius 3 (ternī) iz treh sestoječ, trojen: numerus Aus., Aug., Macr. tri, trojka, scrobis Col. tri čevlje globoka, formae (sc. aureorum) Lamp. zlatniki, vredni po 100 zlatih denarjev.

tri-ceps -cipitis (trēs in caput)

1. tríglàv, trígláv, triglaven: Cerberus Ci., Hecate O., Geryones Fr.

2. trojen: historia Varr.

tri-corpor -oris (trēs in corpus) tritelesen (trotelesen), trojen: Prisc., forma tricorporis umbrae (= Geryon) V., Geryonae longa tricorporis arva Sil., monstrum Geryones immane tricorporis irae Sil.

tri-fārius 3 (po gr. τρι-φάσιος tvorjeno beseda; prim. bi-fārius, bi-fāriam, tri-fāriam) troj, trojen, trivrsten (trovrsten): causa morborum omnium Ap., linguae Cass.

tri-fidus 3 (ter in findere) trikrat razcepljen, na troje razcepljen, trizob (trozob), triosten (troosten), trojen: flamma (bliskov) O., hasta Val. Fl. (Neptunov) trizob, via Sen. tr. tripotje, križpot(je), križišče treh poti (gr. τρίοδος) = subst. trifida -ae, f: Stat.

tri-fōrmis -e (trēs in fōrma)

1. triličen (troličen), trilik (trolik): Chimaera (πρόσϑε λέων, ὄπιϑεν δὲ δράκων, μέσση δέ χίμαιρα Hom.) H., Hecate Sen. tr., diva H. ali dea O. = Artemis (kot Luna — Diana — Hecate) O., canis = Cerberus Sen. tr.

2. trojen: mundi regna triformis (zemlja, nebo, morje) O.

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

tri-iugus 3 (trēs in iugum) trovprežen, metaf. trojen: canis namque praegrandis, triugo (po novejših izdajah teriugo) et satis amplo capite praeditus Ap., perfer in excursu vel triuga milia epodon vel falsas lites, quas schola vestra serit Aus.

Opomba: V novejših izdajah najdemo ter-iugus 3; gl. to besedo.

trīnārius 3 (trīnī) = ternārius iz (po) treh (delov) sestoječ, tridelen (trodelen), trojen: numerus, lineae Isid.

trīnus 3, večinoma pl. trīnī -ae -a (trēs)

1. po trije, po tri, pri subst. pl. tantum in takih, ki sodijo skupaj trije, tri (skupaj, naenkrat), troj: trinum nundinum gl. nūndinus; trinus versus Plin. trikratna (= trikrat ponavljajoča se) kitica, trinae litterae (pismo) Ci., trina castra C., trinae catenae C., trina bella civilia T., trinos ludos aediles feceram Ci., in trinis annalibus T. v treh letopisih, pri treh letopiscih, trinis aut quadrinis diebus Plin.; pesn.: trina nomina O.

2. metaf. trojen: forum Stat., vulneratio Th. Prisc., dicendi genus Aus.

tri-partītus, bolje tri-pertītus 3 (tēr in partīrī) tridelen (trodelen), razdeljen na tri dele, deljiv na tri dele, razdeljen na tri oddelke, trojen: causa, regiones Ci., exercitus T., tripertito agmine S. v treh pohodnih oddelkih (kolonah); occ.: divisio Ci. v (na) tri dele; adv. abl. n tripartītō (tripertītō) trojno, tridelno (trodelno), na tri dele, v treh delih, v treh oddelkih: bona dividere Ci., tripertito rem dividere C., Ci., L. na tri dele, tripertito equitatum dividere C., urbem aggredi L. s treh strani, gentem coërcitam liberi Herodis tripertito (razdeljeno na tri okraje) rexere T.

triplāris -e (triplus) trojen: Macr.

triplex -icis, abl. -ī (trēs in plicāre; prim. du-plex)

1. trigub (trogub), triguben (troguben), triležen (troležen), triskladen (troskladen), trojen, naguban, zganjen: illi robur et aes triplex circa pectus erat H.

2. metaf. tridelen (trodelen), iz treh delov sestoječ, trojen: forma (Cerberus, Geryones) O., cuspis O. trizob (Neptunov), regnum O. (zemlja, morje, podzemlje), mundus O. (nebo, zemlja, morje), Plato triplicem finxit animum C i. (ratio, ira, cupiditas), gens V. iz treh plemen, triplemenski, porticus Suet. s trojno vrsto stebrov.

3. occ.
a) trojen: acies C., L., murus V.; subst. α) triplex -icis, n = triplum trojno, trikrat toliko: pediti centeni dati, triplex equiti L., sume tibi triplex H. β) triplicēs -um, m (sc. codicilli) tridelna (trodelna) tablica, pisalna deščica s tremi tablicami ali listi: Ci., Mart.
b) pesn. (o treh skupaj sodečih bitjih) trije (tri) skupaj: deae (= Parcae) O., Minyēides O. tri sestre Mineide, Diana O. (Diana — Luna — Hecate), greges Pr. tri tolpe bakhantov.

triplus 3 (trēs; prim. duplus in gr. τριπλοῦς) trojen: pars Ci.; subst. triplum -ī, n trojno, trikrat toliko: M., triplo plus Pl. trikrat več.

tri-sulcus 3 (trēs in sulcus) le pesn. „tribrazden“, „trobrazden“; metaf. trizob (trozob), trizoben (trozoben), triosten (troosten), trojen: ignes, telum (o blisku) O., lingua (sc. serpentis) V.

triviālis -e (trivium)

1. trojen, troj: germanitas Arn.

2. splošno dostopen, splošno znan, splošen, navaden, vsakdanji, preprost, prostaški, pouličen, triviálen: scientia Q., verba, ludii ex circo Suet., carmen Iuv.; adv. triviāliter navadno, v navadnem (vsakdanjem) življenju, preprosto, vsakdanje, triviálno: Don., trivialiter et populariter instituti infantes Arn.