Franja

lāni-ficus 3 (lāna in facere) volno predelujoč, volnoprejen, tkalski, predilen: ars O., Cl. umetnost preje in tkanja, manus Tib., Arn., altera (sc. filia) lanifica Ph., virgo Lydia l. Iuv., lanificae sorores Mart. volnoprejne sestre = Parke = lanificae tres puellae Mart., lanifica et linifica matrona Aug., lanifico operi insistere Aug.; subst. lānifica -ae, f predica, volnoprejka: Vitr., Ulp. (Dig.), Fr.

textōrius 3 (textor) tkalski, tkalen, pletilen: opus textorium Col. tkanina, pletenina, tkan (pleten) izdelek, tkanje, pletenje; subst.: textorium totum mehercules istud, quod cum maxime agitur Sen. ph.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

alveolus -ī, m (demin. alveus)

1. majhne nečke, koritce, kadunjica, kopanjica, škafec: ligneus Ph., Col., vestri alveoli Iuv.

2.
a) pečna kadunjica, pekovsko koritce: Vulg.
b) okopni koš: secures, rutra, falces, alveolos... promiserunt L.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: Luc. fr., Varr. ap. Gell., Iuv., alveolum poscere Ci.; met. kockanje: quantum (temporum) alii tribuunt... alveolo Ci.
č) (mala) rečna struga: amnis... saxo, quod alveolum interpellat, repercussus Cu.
d) suvalnica, (tkalski) čolnič: Hier.

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.