pōstulātiō -ōnis, f (pōstulāre)
1. zahteva(nje), terjatev, terjanje, prošnja: aequa et honesta Ci., ignoscendi Ci. prošnja za odpuščanje, concedere (naspr. resistere) postulationi alicuius Ci.
2.
a) (pri)tožba: Pl., Ter.
b) kot jur. t.t. obtož(be)na prošnja = prošnja za dovolitev obtožbe pri pretorju: Tuberonis Ci.
c) vložitev prošnje ali tožbe pri sodniku, pritožba (reklamacija) = gr. ἔντευξις: Plin. iun., Suet.
Zadetki iskanja
- pōstulātum -ī, n (pōstulāre)
1. zahteva, terjatev, postulát: Ci. idr., postulata facere N., postulata peragere L.
2. pritožba: Ci.
3. obtož(be)na prošnja (prim. pōstulātiō 2. b.): Icti. - competītiō -ōnis, f (competere)
1. dogovor: Sid.
2. sodna pravica, sodna terjatev (zahteva): Cod. Th.
3. sopotegovanje za kaj: Ambr. - super-pōstulātiō -ōnis, f (super in pōstulātiō) presežna (dodatna) terjatev, večja terjatev: Cod. Th.
- apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.
- negōtiātiō -ōnis, f (negōtiārī)
1. veletrgovina, trgovina na debelo, kupčevanje, trženje, trgovanje, zlasti denarna in menična trgovina: reliquiae negotationis veteris ali Asiaticae Ci. ep. ostanki terjatev, qui nunc praecipue negotatione delectantur Val. Max. ki se sedaj še posebej radi ukvarjajo z denarnimi posli.
2. (v cesarski dobi) vsaka trgovina: constat negotiatio omnis ex empto et vendito (iz nakupa in prodaje) Sen. ph., n. pecuaria Col., sagaria et lintearia Dig., oppidum, in quo omnis negotiatio convenit Plin., negotiationes quoque vel privato pudendas propalam exercuit Suet.
/ 1
Število zadetkov: 6