Franja

fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

2. meton.
a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
b) krst: Ambr.

3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.

fontānus 3 (fōns) studenčen, studencev (gen.): unda, ora, numina (vodna b.) O., aqua Cels. idr. studenčnica, studenčna voda; subst. fontāna -ae, f studenec, vrelec: Vop.

scaturrēx (scatūrēx) -rigis, f (scatēre) vrvrajoč (brbotajoč, žuboreč) izvir, studenec, vrelec: VARR. AP. NON., L. (po nekaterih izdajah scaturigines).

scaturrīgō (scatūrīgō) -inis, f (scaturrīre, scatūrīre) vrvrajoč (brbotajoč, žuboreč) izvir, studenec, vrelec: COL., PLIN., AP., M., FRONT. idr., scaturigines turbidae L. (po nekaterih izdajah scaturiges); metaf.: multiiuga scaturigo (sc. formicarum) AP. vrvenje, roj, gomazenje, scaturigines sanguinis AP. potoki.

Albunea -ae, f Albuneja, Nimfa vedeževalka (pozneje = Sibylla), ki ji je bil posvečen istoimenski žvepleni studenec na gorovju pri Tiburu in votlina blizu Anijenovih slapov: Lact., alta Alb. V., domus (votlina) Albuneae resonantis H.; prim. Albulus 2.

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

Bandusia -ae, f Banduzija, studenec na Horacijevem sabinskem posestvu, ki ga je sam pesnik poimenoval po studencu pri Venuziji: H.

cabāllīnus 3 (cabāllus) konjski: caro, dentes Plin., fons Pers. konjski studenec, šalj. = Hippocrene.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

Cerōn -ōnis, m Keron, studenec v Tesaliji: Sen. ph., Plin.

Clītor -oris, m (Κλείτωρ): L., Vitr. in lat. Clītorium -iī, n: Plin. Klitor(ij), mesto v severni Arkadiji. Od tod adj. Clītorius 3 (Κλειτόριος) iz Klitorija, klitor(ij)ski: fons O. studenec, katerega voda je baje priskutila pitje vina, lacus Plin.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

Cutiliae (Cotiliae) -ārum, f Kutilije (Kotilije), staro sabinsko mesto vzhodno od Reate: L., Sen. ph., Suet.; v sg. Cutilia -ae, f Kutilija: Cutiliae lacus Kutilsko jezero: Varr. ap. Plin., Plin. — Od tod adj. Cutiliēnsis -e kutilijski: Cutiliēnsis lacus (= Cutiliae lacus) Varr., Macr. Cutilius 3 kutilijski: Cutiliae aquae Plin., Cael. (z obl. Cotiliae) ali samo Cutiliae (subst.) Cels. zdravilni studenec pri Kutilijah (Kotilijah).

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

Cȳmothoē -ēs, f (Κυμοϑόη) Kimotoja,

1. Nereida: V., Pr., Hyg., Sil.

2. studenec v Ahaji: Plin.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Dircē -ēs, f (Δίρκη) Dirka,

1. hči sončnega boga, žena tebanskega kralja Lika (Lycus); ker je grdo ravnala s svojo sorodnico Antiopo, sta jo Antiopina sinova Amfion in Zetos (Ζῆϑος Zēthus) privezala na bika, da jo je vlekel za sabo, dokler ni izdihnila. Spremenila se je v studenec, ki je dobil njeno ime: Pl. (z acc. Dircam), Pr., Hyg.

2. omenjeni studenec severozahodno od Teb: O., Plin., Stat.; met. = Bojotija: Stat. — Od tod adj. Dircaeus 3 (Διρκαῖος) Dirkin, pesn. = tebanski, bojotijski: Amphion V., cycnus (= Pindarus) H., Thebae Pr., heros (= Polynices) Stat., catervae dente Dircaeo satae Sen. tr. iz zmajevih zob ustvarjene trume.

Dircenna -ae, f Dircena, studenec v Hispaniji: Mart.

fretum -ī, n, redkeje (klas. le v abl. sg.) fretus -ūs, m (pravzaprav „morsko kipenje“; gl. tudi ferveō)

1. preliv, prekop, morska ožina: salis fretus Luc. ap. Non., inter Italiam et Siciliam qui est fretus Varr., Kom., fr. Siciliae C. ali Siculum, Siciliense Ci., fretorum angustiae Ci., tamquam in fretu, perangusto fretu Ci., angusto fretu Lucr., venerisne ad fretum (pri Gibraltarju) per Mauretaniam Ci., fretum nostri maris et Oceani S., ab … freto Oceani Herculisque columnis L., fretum Hesperium O. (= Herculis columnae), fretum Siculique angusta Pelori (ἓν δὶα δυοῖν) O., fretum Minyae puppe secabant O. Helespont; occ. Sicilski preliv, Sicilska morska ožina: Suet., Fl., freto ad Messanam transire Ci. cum ab Italia freto diiunctus esses Ci., a freto naves erant exspectandae C., actus cum freto Neptunius dux fugit H.

2. pesn. sinekdoha morje, morski valovi, kipenje (zagon) morskih valov: faventem per fretum Naev. ap. Non., fretum Euxinum, Libycum O., fretum de totā flumina terrā accipit O., freto deductas mare carinas vidit O., torrens (bučeče) fretum Iust.; pogosto v pl.: in freta dum fluvii current V., libertina, fretis acrior Hadriae H., pastor cum traheret per freta navibus Idaeis Helenen H., te unda fretis tulit aestuosis H., tum freta diffudit (deus) O., bella gerunt venti fretaque indignantia miscent O., medioque e vulnere saxi exsiluisse fretum O. slana voda, slani studenec v atenskem Erehteju (po drugih ferum (= konj)).

3. metaf.
a) nebesni svod, oblok: pulvis … omnem pervolat caeli fretum Enn. ap. Non.
b) tek: fretus anni, freta anni Lucr.

4. pren. kipenje, vretje, vrenje: aetatis freta Lucr. ali fretum adulescentiae Fl. = vrela kri (glava), invidiae atque acerbitatis fretum effervescit Gell.