Franja

camisia -ae, f (gal., rabi se le vulg.) platneno spodnje oblačilo, srajca: Hier., Isid., P. F.

inter-ulus 3 (demin. k *interus) notranji; zlasti tunica interula in subst. interula -ae, f notranja (spodnja) tunika, srajca (moška in ženska): Ap.

sub-ūcula -ae, f (*sub-uere; prim. ex-uō, ind-uō)

1. spodnje oblačilo, srajca: indutui alterum quod subtus, a quo subucula Varr., non paribus subuculis uxoris Varr., Varr. ap. Non., si forte subucula pexae trita subest tunicae H., hieme quaternis cum pingui toga tunicis et subucula e[t] thorace laneo et feminalibus et tibialibus muniebatur Suet., supparus [puellare dicebatu]r vestimen[tum lineum, quod et s]ubucula ap[pellabatur] Fest.

2. subúkula, neka daritvena pogača: subuculam Aelius Stilo et Cloatius isdem fere verbis demonstrant vocari, quod dis detur ex alica et oleo et melle Aelius Stilo ap. Fest.

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

hirtus 3 (gl. hircus)

1. ščetina(s)t, sršast, sršeč, razmršen, kosmat, dlakav, (o obleki) hrapav ali raševnat, raševinast,
a) o stvareh: aures V., crinis, capilli, saetae O., comae Cu., capillus Ap., canities rigidis stetit hirta capillis O., pilus Plin., hirta plumis femora Ca., taxi frons hirta comis Val. Fl., hirtiora folia Ap. h., h. tunica (srajca) N., toga Q., T., Sil., chlamydes Lamp., hirta dumis saxa Stat., hirtae pelles bestiarum Prud., spinigeris stirpibus hirtus ager Prud.; subst. neutr. pl.: per hirta (sc. loca) dumis et aspera Amm. ob trnovem grmovju in štrlečem kamenju.
b) o bitjih: oves Varr. s sršečo volno, capellae O., pecus Col., caudae nudae hirtis (sc. animalibus), ut apris Plin., dumalibus hirta setis (femina) M.

2. metaf. surov, neizobražen: ingenium H., Marius Vell.

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.