Franja

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

commortālis -e umrljiv, smrten: Col.

ēmortuālis -e (ēmortuus) smrten: dies Pl.

exsecrābilis -e (exsecrārī)

1. pass. prekletstva vreden, peklenski, preklet: Val. Max., Plin., Eutr., fortuna, nomen L.

2. act. zaklinjajoč, preklinjajoč, pogubonosen, strašen, smrten: ira atque odium L., odium, quod exsecrabile in bis captos erat L., exsecrabile carmen L. besedilo prekletve, zakletve. Adv. exsecrābiliter grdo, strašno: Ap., Eccl., tanto exsecrabilius me oderam Aug.

fātifer -fera -ferum (fātum in ferre) smrtonosen, smrten, morilski: arcus V., Sil., ensis V., O., ferrum O., dextrae Sil.

fūnebris -e (funus)

1. pogreben, pri pogrebu, mrtvaški: contio (govor), epulum (pogrebščina), vestimentum, lamentatio Ci., cupressi H. kot mrtvaška drevesa, ludi L., sacra O. žrtvovanje ljudi, človeške žrtve, funicae Plin., auctoramentum Vell. krvnina, carmen Q., laudatio Q., Plin. iun., pompa T. mrtvaški sprevod, fax Ap., rastri Sid. grobokopov; subst. fūnebria -ium, n pogrebščina = pogrebne svečanosti, pogreb: Plin.

2. pesn.
a) poguben, usoden, krvav: signa O. (o pismu), bellum H., Vell., malum populis funebre Plin.
b) smrtonosen, smrten: munera O., volva Plin., aculei Amm.

fūnestus 3 (fūnus)

1. omadeževan, onečaščen, oskrunjen (s smrtjo ali umorom): agros funestos reddere Lucr. z mrliči oskruniti, annales velut funesti L. kakor da bi bili le mrliške knjige, utque manus funestas arceat aris O., funestos laniata capillos (gr. acc.) O.

2. smrtonosen, smrten: Verris funesta securis Ci., quam (sc. aquilam argenteam) tibi perniciosam et funestam futuram confido Ci., morsus, tabes veneni O., sua cuique domus funesta videtur O., f. scelus Ph.

3. poguben, pogubonosen, zlonosen, poln žalosti ali nesreče, žalosten, nesrečen: fax, tribunatus, annus Ci., dies funestus, funestior Ci., f. fatum Ci., nubit genero socrus funestis ominibus Ci., f. familia Ci. žalujoča ob smrti, ignes Ci., taeda V., littera (αἶ αἶ glas pogrebnega žalovanja), querela, omen, volucris Pr., epistula Vell.; z dat.: tu, rei publ. funesta pestis Ci., victoria f. orbi terrarum Plancus in Ci. ep.; enalaga: = poguben: funestum illud animal Ci., f. latro Ci., Caligula … funestissimus Eutr.

interemptibilis -e (interimere) uničljiv, ugonobljiv, usmrtljiv, smrten: Christus Tert.

interemptōrius 3 (interimere) smrten, smrtonosen: Aug., Isid.

interfectibilis -e (interficere) smrtonosen, smrten: ruta Ap. h.

interfectīvus 3 (interficere) smrten, smrtonosen: morbus Cael.

interfectōrius 3, adv. -ē (interficere) smrten, smrtonosen: Aug.; subst. interfectōrium -iī, n uničevalno (smrtonosno) sredstvo, uničevalo: i. culpae Ambr.

interibilis -e (interīre) minljiv, umrljiv, smrten: Eccl.

lētābilis -e (lētāre) smrten, usmrtljiv: lues Amm.

lētālis -e (lētum) smrten, usmrtljiv, smrtonosen: res Lucr., arundo V., volnus V. ali vulnus Suet., sonus V. sovin smrtni klic (skovik), ensis, hiems O., venenum Plin., dapes Val. Fl., serpens Stat., morbus Aug., sudor Amm., Aug. smrtni pot, smrtne srage; subst. lētālia -ium, n smrtonosna sredstva: L. Adv. lētāliter: Plin., Iul. Val., Amm., Aug. — Adv. acc. n. sg. lētāle: iam l. furens, l. minari Stat.

lēti-fer -fera -ferum (lētum in ferre) pesn. = mortifer smrtonosen, smrten: arcus V., annus V. kužno, dextra, ictus O., locus (corporis) O. nevarno mesto, kjer je rana smrtna, belli certamen Cat., morbus Col., anguis Stat.

mactābilis -e (mactāre I.) smrt(onos)en, zmožen ubiti: plaga Lucr.

moribundus 3 (morī)

1. umirajoč: moribunda est Pl., iacentem moribundumque vidistis Ci., ante pedes imperatoris moribundus procubuit L., moribundi ex equis lapsi sunt L., inter cunctantes cecidit moribunda ministros V., cuius ab alloquiis anima haec moribunda revixit O., prolapsus ac moribundus lictorum manibus in carcerem raptus est T.; (o stvareh) pojemajoč, hirajoč, slabeč, dreveneč: vox Stat., dextra V.

2. umrljiv, smrten: Ap., Aug., membra V.

3. act. = kar stori, da človek umre, smrten, nezdrav: sedes Cat.

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.