āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)
1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.
2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.
Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.
Zadetki iskanja
- dēspūtāmentum -ī, n (dēspuere) slina, izpljunek: Fulg.
- dēspūtum -ī, n (dēspuere) slina, izpljunek: Cael.
- salīva -ae, f
1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).
2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.
3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu). - spūtāmen -inis, n (spūtāre) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina, slina: Cael., Eccl., linguam suam cum cruento sputamine in oculos interrogantis Cyprii regis impegit Amm.
- spūtāmentum -ī, n (spūtāre) = spūtāmen (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina, slina: Aug., Tert., Iul. Val.
- saniēs -ēī, f
1. gnojna kri, redek krvav gnoj v ranah, sokŕv(i)ca (sókrvica, ki se še ni spremenila v bel gost gnoj (pūs): CA., CELS., STAT., SEN. PH., LUCAN., PLIN. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro ENN. AP. CI., sanie aspersa limina V., sanie taboque fluere V., saniem eructare V.
2. metaf. (o podobnih tekočinah)
a) sok: aranei PLIN., olivae, amurcae COL., PLIN., auri (= chrysocolla) PLIN.; o soku volekov (škrlatnikov): VITR., PLIN.
b) (pesn.) strup, strupena slina: perfusus sanie vittas atroque veneno V., pars colubrarum ... sibila dant saniemque vomunt O., saniesque manat ore trilingui H., serpens ... saniem sublatis faucibus efflat SIL., mens hausti nullā sanie polluta veneni LUCAN. - excrēmentum1 -ī, n (excernere)
1. izloček: Col., Pall.
2. pren. izloček, izmeček (človeškega telesa): excrementum oris T. slina, ut nulla oris aut narium excrementa viserentur T.; pl. abs. = iztrebki: Plin. - iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. -ē (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)
I.
1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.
2. meton.
a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —
II. metaf.
1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.
2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.
3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.
4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.
5.
a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell. - līmāx -ācis, f, redkeje m (indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar, lit. slíekas deževnik, sl. slina, slinav, nem. Schleim sluz) slinar, polž lazar: Varr., Col. poet., Plin., P. F.; šalj. metaf. (o vlačugah) = slinarka: limaces lividae Pl. ap. Varr.
- salmō -ōnis, m (domnevno kelt. beseda, etim. nezanesljivo pojasnjena; povezavi z lat. salīva slina, sluz in lat. salīre skakati sta zgolj ljudski etim.) losos: in Aquitania salmo fluviatilis marinis omnibus praefertur PLIN., nec te puniceo rutilantem viscere, salmo, transierim AUS.
- siler1 -eris, n (etim. ne dokončno pojasnjena beseda; morda sor. z lit. séi-lė slina, pena; po drugi domnevi predindoevropskega izvora) síler, vrsta ive (Salix caprea) ali rakite (Salix aurita), po drugih trdoleska, kapčevje (Evonymus europaeus Linn.): V., Plin., Serv., Ven.
- virgō -inis, f (etim. nepojasnjena beseda)
1. (še nedotaknjena) devica ali deklica, dekle: Q., Mart., Amm. idr., virgines rapere S., cum Sabinas honesto ortas loco virgines rapi iussit Ci., ea sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci., mihi matronarum ac virginum veniebat in mentem Ci., virgo incorrupta Ci., adulta H., nubilis N., virgo Saturnia (= Vesta) O., dea virgo (= Diana) O.; samo virgo (= Astraea) V., virgo Tritonia (= Minerva) V., Phoebea (= Daphne, pesn. = lovorjev venec, ker je Apolon svojo ljubico Dafno spremenil v lovoriko) O., bellica (= Minerva) Sil., audiat … scelus atque notas virginum (= Danaidum) poenas H., Virginis aequor (= Hellespontus) O., virgo Vestalis Ci., post virginum (sc. Vestalium) absolutionem Ci., virgines Vestae L. = virgines sanctae H., virgo vestalis maxima ali samo virgo maxima Suet. = natu maxima virgo O. = virginum Vestalium vetustissima T. najstarejša vestalka, virgo regia O. kraljična; atrib. = deviška, neporočena, neomožena: filia virgo Kom., Q., virgo filia Ci. idr., ornamenta Minervae virginis in meretriciam domum transtulit Ci., cui filiam virginem collocaverat N., virgines reginae Cu. kraljične, virgines anus Aug. stare device, zarjavele device.
2. occ. mladenka, mlado dekle, mlada ženska (žena), deklica (tudi taka, ki ni ohranila čistosti): Sil., Cu., Iust. idr., virgo adultera (= Medea) O., audetque viris concurrere virgo (= Penthesilea) V., virgo infelix (= Pasiphaē) V., virginum matres iuvenumque H., virgines nuptae H.
3. metaf.
a) še čist mladenič, deviški mož (= ki se vzdržuje spolnega odnosa): Tert., Hier., Paul. Nol. idr., puer virgo Marc.
b) o živalih, ki se še niso parile, še neoplojena, še neoplemenjena, še ne breja: equarum virginum Plin., virginis leae Stat., porca virgo Mart., piscis virgo Plin. Val., virgines buculae Arn., virgines carnes Plin. meso živali, ki se še niso parile.
c) ozvezdje Devica: Hyg., splendenti corpore Virgo Ci. poet.
d) Aqua (aqua) Virgō, tudi samo Virgō Devični vodovod v Rimu, ki ga je dal zgraditi Mark Agripa, tako imenovan zato, ker je njegov studenec baje odkrila neka devica; ta vodovod je v rabi še dandanes (Fontana Trevi): Plin., Front. idr., nec vos campus habet, nec vos gelidissima Virgo O., novo anno auspicabar in Virginem desilire Sen. ph. novo leto sem začel (sem posvetil) s skokom v Devični vodovod.
e) o drugih neživih subj. = čist, nemešan, nepomešan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, cel, ne(upo)rabljen, prazen: terra Plin. še neobdelana, virgines rosae Ap. šele vzcvetele, senecta Tert. neporočena, brezzakonska, saliva Tert. slina na tešče, charta Marc. = še nerabljen papir, charta Mart. = še ne izdan (še ne bran) spis; porri virgines Marc.
Opomba: Virgŏ merijo: Stat., Iuv., Aus. - viscō -āre -āvī (viscum) kakor s ptičjim lepilom (o)klejiti, nanesti (nanašati) lepilo na kaj, (z lepljivo snovjo) prevleči, lepiti: cum se inter articulorum coniunctiones usu commotionum viscaverit (sc. sanies) Th. Prisc.; metaf.: spirat et hinc viscantur labra mariti Iuv. mastna maz (= slina) premazuje ustnice ubogega soproga.
/ 1
Število zadetkov: 14