Franja

indāgātor -ōris, m (indāgāre)

1. gonjač, zasledovalec, sledilec, izsledovalec: Varr., sunt venatorum officia vestigatores, indagatores … Isid., i. apum Col. zasledovalec čebeljih rojev, i. aquarum Col.

2. metaf. zasledovalec, raziskovalec: Vitr., i. celatūm (= celatorum) Pl.

sectātor -ōris, m (sectārī)

1. sledilec, sledník, spremljevalec, poseb. klient, spremljajoč svojega zavetnika, zlasti ob potegovanju za kako častno službo, v pl. tudi spremljevalci, spremstvo: SEN. PH. idr., lex Fabia, quae est de numero sectatorum CI., domi sectator T. marljivi obiskovalec na domu, hišni prijatelj; occ. privrženec ali pristaš kakega učitelja, nauka ipd., učenec: non tam discipulos quam sectatores habuit SUET., fori auditor, sectator iudiciorum T., cohors sectatorum Aristotelis, eloquentiae aut philosophiae sectatores GELL.

2. kdor se žene (poganja) za čim, poganjalec, stremljivec za čim: sectator epularum SID. zajedavec.

vestīgātor -ōris, m (vestīgāre) in vestīgiātor -ōris, m (vestīgium) zasledovalec, slednik, izsledovalec, izsleditelj (divjačine): Fr., Ulp. (Dig.), Isid. idr., vindemiator, vestigator et venator … vestigator a vestigiis ferarum quas indagatur Varr., ramorumque densis tegminibus umbrosu[m] prospectu vestigatorum obseptis capreis Ap., et quidam cum vestigatoribus alatorum mentionem inductam accipiunt: nam indaginem vestigatores ipsos tradunt, alas vero alatores, qui dextra et sinistra plagarum sublata voce prohibent feras exire Serv.; zasledovalec čebeljega roja: Col.; metaf. sledilec, sleduh, vohun (in ovaduh): quod factum simul et maro ex notis illius temporis vestigatoribus notavit et servus eius Sen. ph.