Franja

dēpictiō -ōnis, f (dēpingere) (na)slikanje, slika, posnetek: Boet.

pictūra -ae, f (pingere)

1. slikanje, slikarstvo: ars ratioque picturae Ci., imaginum Plin.; metaf.: gemmarum, parietum Plin. risba; occ. barvanje obličja, lepot(ič)enje, ličenje, šminkanje: Pl.

2. meton. slika, occ. vezêna slika, vezenína: Lucr., picturas avehere T., nego ullam picturam neque in tabulis neque in textili fuisse Ci., picturae decus V. mozaična slika.

3. metaf. slikanje z besedami: Homeri picturam, non poësin videmus Ci.

illūstrātiō -ōnis, f (illūstrāre)

1. kot ret. t. t. = gr. ἐνάργεια, čisto lat. perspicuitas, nazorno slikanje, nazornost, jasnost: Ci. ap. Q.

2. pojav, pojavljanje, prikaz(ovanje): adventus sui Vulg.

megalographia -ae, f (gr. μεγαλογραφία) slikanje velikih (vzvišenih) predmetov, veliko zgodovinopisno slikanje (naspr. ῥυπογραφία): Vitr.

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.