Franja

Alōe͡us -eī, m (Ἀλωεύς, prim. ἀλωά skedenj) Aloej, Gigant, Pozejdonov in Kanakin sin: Hyg., Lucan., Serv., Cl. Po njem se imenujeta Alōīdae -ārum, m (Ἀλωεῖδαι) Aloida, velikana Ot in Efialt (Otos, Ephialtes), ki ju je Aloejeva žena Ifimedija rodila Pozejdonu; ker sta naskočila nebo, sta v podzemlju za kazen uklenjena: V., O.

ārea -ae, f

1. plan, ravan, odprt (nezagrajen) prostor: planissima campi area O., area pelagi Sil. površina, lice.

2. pren. o raznih planih toriščih:
a) gumno, gumnišče, skedenj: frumentum de area tollere Ci., cum in areis frumenta sunt Ci., area... ingenti aequanda cylindro V.
b) dirkališče, poprišče: mediā areā (circi) L., artes, omnis quibus area servit Mart.; occ. poprišče, polje: nunc teritur nostris area maior equis O., patet in curas area lata meas O. širno polje se odpira mojim skrbem = mnoge skrbi me tarejo, vitae tribus areis peractis Mart., quidquid inter fortunae aream geritur Boet.
c) stavbišče: prata et areas emere Ci., domum dirui iussit, ut monumento area esset L., domo quaerenda est area H.
č) dvorišče: palma in area enata L., resedimus in area domūs Plin. iun.
d) planišče, (mestni) trg: area Vulcani L. pri Vulkanovem svetišču, area Capitolii L. ali area Capitolina Suet. na Kapitoliju, area fori Suet.
e) igrišče, terišče, shajališče: campus et areae repetantur H.
f) ploščina zemljišča: Ci. (Parad. VI. 51).
g) leha, greda: Varr., Col., Plin.
h) gumnišče (za lov na ptice), ptičnica: auceps quando concinnavit aream Pl.
i) grobišče, pokopališče: Tert.
j) sušilnica za sol: areae salinarum Vitr.

3. pren.
a) obstret okrog sonca ali meseca: Sen. ph.
b) pleša na glavi: Cels., Mart.
c) geom. α) ploskev, ravnina: Q., Gell. β) ploščina geometrijskega lika: Vitr.

horreum -ī, n (najbrž sor. s haurīre, horreum torej = „iz česar se žito zajema“; prim. horia)

1. shramba za vsakovrstno zalogo, skladišče, (zaloga), žitnica: clavis horrei Ci., horrea constituere C. ali ponere L. (napraviti, napravljati) horrea privata Ci. (naspr. h. publica Lamp.), deripere horreo (sc. vinario) amphoram H. iz vinske zaloge, iz vinskega hrama, Sulpicia horrea H. Sulpicijeva vinska zaloga (ki je bila zelo imenitna), h. vinarium Sen. ph., Dig., pensile h. (za olive) Col., horrea frumenti Plin., h. frumentarium Dig., penuarium Ulp. (Dig.), apertis horreis pretia frugum levare T., horrea frugum plena Ambr., alia virtutis suae horrea se reperisse existimantes Amm. najdbo novih žitnic so imeli za delo svoje hrabrosti; horreum kot skladišče kmetijskega orodja: Col., — knjig: Sen. ph. — kipov: Plin. iun., — srebrnine: Paul. (Dig.), — raznega blaga: Ulp. (Dig.); o živalskih zalogah: saepe exiguus mus … horrea fecit V., (apes) floribus horrea texent V., terrena sub horrea ferre … formicae grana reperta solent O.; metaf.: Capua horreum agri Campani Ci. žitnica.

2. skedenj, gumno: ruperunt horrea messes V., si proprio condidit horreo, quidquid de Libycis verritur areis H., spicis horrea plena Tib.

repositiō -ōnis, f (repōnere)

1. shranitev, (na)kopičenje, delanje zalog(e): feni, ligni, cannarum repositiones Pall., illius cineris Aug.

2. kraj, kjer se kaj shranjuje, skladišče, skedenj, gumno: congregabit triticum in repositionem Hier. (Itala).

repositōrium -iī, n (repōnere)

1. skladišče, (s)hramba, hranišče, zaloga, skedenj, gumno: Aug., Isid. (kot razlaga za apotheca), Acr. (kot razlaga za granarium).

2. namizni nastavek: Sen. ph., Plin., Petr.

3. nagrobnik, nagrobni spomenik: Iul. Val.

horreolum -ī, n (demin. horreum) kaščica, majhen skedenj, majhna žitnica: Val. Max.

cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)

1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.

2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).

3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.

4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.

5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.