Franja

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

stultitia -ae, f (stultus) neumnost, nespamet(nost), bebavost, neprevidnost, glupost, budalost, abota, preprostost, preproščina (naspr. prudentia, sapientia): Pl., Ter. idr., est proprium stultitiae aliorum vitia cernere, oblivisci suorum Ci., stultitia … excusationem non habet Ci., malim equidem indisertam prudentiam quam stultitiam loquacem Ci., non enim omnis error stultitia est dicenda Ci., nolite … stultitia ac temeritate vestra aut animi imbecillitate omnem Galliam prosternere C., quo facilius caream stultitiae atque arrogantiae crimine Hirt., stultitiamque meum crimen debere vocari O., stultitia est sedendo aut votis debellari credere posse L.; tudi v pl.: hominum ineptias ac stultitias … non ferebat Ci.; stultitia včasih = nespametno dejanje, nespameten ukrep, nespameten poseg, nespameten čin: meae … stultitiam patiuntur opes H.; tudi = ljubimkanje, ljubljenje, ljubovanje, sramodejstvo, spolni odnos, spolno občevanje, seks, seksanje: si haec res graviter cecidit stultitiā meā Pl., tibi prospexi et stultitiae tuae Ter. — Soobl. stultitiēs -ēī, f: Ap.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

voluptās -ātis, f (volup)

1. prijeten (telesni ali duševni) občutek, sla, slast, naslada, užitek, uživanje, zabava, zadovoljstvo, ugodje, radost, veselje, kratkočasje: Plin. idr., ubi voluptatem aegritudo vincat Pl., capiunt voluptates, capiunt rursum miserias Pl., alicuius voluptati obstare Ter. veselju, sreči, voluptatem magnam nuntias Ter., tempora voluptatis laborisque dispertiri C., omne id, quo gaudemus, voluptas est Ci., haec res non dolorem, sed voluptatem adfert Ci., voluptati esse alicui Ci. ep. delati komu veselje, navdajati koga z veseljem, biti komu v užitek, biti komu v slast, voluptate adfici Ci. ali voluptatem capere (ex re) Ci. veseliti se (česa, ob čem, nad čim), radovati se (česa, ob čem, nad čim), cepi voluptatem tantum virum fuisse in re publica Ci., voluptate capi Ci. rad se veseliti (razveseljevati, zabavati), fabulas cum voluptate legere Ci. v slast, z veseljem, z užitkom, in voluptate esse Ci. naslajati se, veseliti se, uživati veselje, res voluptate metiri Ci., cibi modus non voluptate finitus L., ignaviae voluptas S., voluptas summa H., voluptas oratoriae eloquentiae T., animus ad voluptates honestas natus T.; occ. telesno uživanje, telesno naslajanje, poltena, čutna naslada (nasladnost), čutnost, poltenost, sla, strast: voluptates corporis Ci., quis in voluptatibus inquinatior? Ci., languidae voluptates Ci. mlahave, slabeče strasti, affluentius voluptates undique haurire Ci. ali tanto cupidius insolitas voluptates haurire (okušati, uživati) T., voluptate liquescere fluereque mollitiā Ci., suas voluptates frenare L.

2. meton.
a) polteno razkošje, pohotna strast, pohotnost, pohota, poltenost, meseno poželenje, poželjivost, mesenost, čutnost, sladostrastje: suam voluptatem explere Ter.; poseb. uživanje poltene ljubezni, telesna združitev, spolni odnos, seks: Ap. idr., dum cum illa … voluptatem capit Pl. se telesno združi z … , efficere voluptatem Lamp.
b) voluptates zabave, veselice, igre (ki so se prirejale rimskemu ljudstvu): gubernacula rei publicae petis adhibendis voluptatibus Ci., ne minimo quidem temporis voluptates intermissae (sc. sunt) T. veselice se niso ustavile (prekinile), scientia voluptatum T., a voluptatibus Suet. ali tribunus voluptatum Cass. zabavnik, zabavljač, voditelj (prirejevalec) zabav = dvorjan, ki je moral skrbeti za zabave rimskih cesarjev.
c) (kot ljubkovalna beseda) slast, radost, užitek: mea voluptas Pl., care puer, mea sola et sera voluptas V.
d) moško seme: Hyg., Arn.
e) pooseb. Voluptās -ātis, f Slast, Strast, boginja slasti (strasti): Voluptatis et Lubentinae Veneris vocabula Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. voluptatum; tudi voluptatium: Ci., L., Sen. ph., Tert.

pȳgisiacus 3 (gr. *πυγησιακός iz πυγή) zadnjičen, riten, sedalen: non distulit puellam invitare ad pygisiaca (v novejših izdajah Aphrodisiaca) sacra Petr. = paedicatio nečistovanje, onegavljenje, seks, spolno občevanje.

sex, num. cardinale (indoev. kor. *su̯ek̑s; prim. skr. ṣaṭ, ṣáṣ = avestijsko xšvaš, gr. ἕξ (iz *σƑεξ) = sl. šest = lit. šešì = got. saíhs = stvnem. sehs = nem. seks, lat. sextus = gr. ἕκτος = sl. šesti, lat. Sextius, Sēstius = osk. Σέστιες, ilirsko Σέστος, umbr. sestentasiaru = lat. sextantariarum) šest: CA., PL., ENN. AP. MACR., L., V., O. idr., sex menses CI., annus et sex menses CI. poldrugo leto, equitum centuriae cum sex suffragiis CI., sex septem TER., H. = sex aut septem LUCR. šest ali sedem, šest do sedem, sex primi, tudi v sklopu sexprīmī -ōrum, m šesterica (šestorica) prvakov, šesterica občinskih svetnikov v municipijih in naselbinah, šesterica najimenitnejših meščanov: CI.

venerārius 3 (venus2 -eris) zadevajoč ljubezen, ljubezenski, ljubáven: res Petr. telesna združitev, spolni odnos, spolnost, seks.