Franja

rūmen -inis, n (morda (vendar nedokazano) iz *rūgsmen; prim. ērūgō, ructāre, rugiō) = rūma² grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Fest., ego rumorem parvi facio, dum sit rumen qui impleam Pomp. fr., rumen est pars colli, quā esca devoratur; [unde rumare dicebatur,] quod nunc ruminare. P. F., ruminatio dicta est a rumine eminente, gutturis parte, per quam demissus cibus a certis revocatur animalibus Serv.

flāvus 3

1. rumen, zlatorumen, žolt: arva, aurum, oliva, Ceres V., Tiberis H. od ila rumena, cera, harena O., mella O., Mart., mellis flavus liquor Lucr.; sinekdoha: fl. litus O.; enalaga: pudor Sen. tr. zardevajoča; subst.: decem flavi Mart. 10 zlatov.

2. (o laseh) plav: crines V., coma H.; sinekdoha: plavolas, s plavimi kodri. Ganymedes, Chloë, Phyllis H., virago, Minerva, caput (Apollinis) O.; z gen.: flavus comarum Curio Sil.; z gr. acc.: Galanthis flava comas O. — Kot nom. propr. Flāvus -ī, m Fláv (Plavec)

1. Arminijev brat: T.

2. galski poglavar: T.

3. Subrius (iī) Flavus Subrij Flav, zarotnik zoper Nerona: T.

fulvaster -tra -trum (fulvus) rdečerumen, rumen, žolt: Ap. h.

lūridus 3 (prim. gr. χλωρός zelenkast, rumenkast, lat. luror, prim. tudi fel in flāvus)

1. bledorumen, bled kakor mrlič (smrt), bled, prstén, rumen, žolt: maculae Pl., fetae nostrae Varr., pellis, dentes H., pallor, lumina, membra, sulphura O., bilis Sen. ph., brassica Col., sol Plin. iun.

2. pesn. = bledeč, povzročajoč bledico (trans.): horror, aconita O., mors Sil., imago mortis Petr.

lūteolus 3 (demin. lūteus) rumenkast, rumen, žolt: V., Col.

lūteus¹ 3 (lūtum)

1. s katáncem pobarvan: chrysoccola l. Plin.

2. metaf.
a) zlatorumen, oranžnorumen, žafranast, rdečkastorumen, bled: panis Pl., Aurora (= gr. κροκόπεπλος) V., pallor H., palla Tib. (prim. lūridus); od tod subst. lūteum -ī, n α) rumena barva, rumeno, rumenina, rumén, žoltina: aliquid lutei Sen. ph., odoris iucundi colorisque in luteum inclinati Plin., odore medicato cum quadam acrimonia iucundo, colore in luteum languescente Plin. β) rumenjak (v jajcu): Plin.
b) rožnate barve, rožnobarven, rožnordeč, svetloškrlaten: papaver, soccus Cat., apices Plin.

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pallidus 3 (pallēre)

1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.

2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.

3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.

4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.

albicērātus (albicērus) 3: Plin. ali albicēris -e: Ca., Varr. (albus in cera) voščeno bel = belkasto rumen.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

buxeus 3 (buxus)

1. zeleničen, iz zelenik(ovin)e: frutices, formae Col., mola, anuli Petr.

2. po barvi zelenik(ovin)i podoben, zelenične barve, bledo rumen, rumenkast: rostra (anatum) Varr. ap. Non. (dobi se tudi buxeirostris), dentes Mart., color Plin., luror, pallor Ap.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cērinus 3 (gr. κήρινος) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: berylli, pruna Plin.; subst. cērinum -ī, n oblačilo voščene barve: Pl.

croceus 3 (crocus)

1. rumenčev, žafranov: odores V., tinctus (omaka) Plin.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran, živo rumen, zlato rumen: chlamys, acanthus, flores V., Tithoni croceum linquens Aurora cubile V., aries … iam croceo mutabit vellera luto (enalaga) V. z žafranovim rumenilom, amictus O., comae O. zlato plavi, color Plin., Ambr., honor (nakit, okrasje) Sil.; kot subst. crocea -ōrum, n (sc. vestimenta) žafranasta svilena oblačila: Vulg.

crocinus 3 (gr. κρόκινος)

1. rumenčev, žafranov: unguentum Cels., semen Plin.; subst. crocinum -ī, n
a) žafranovo rumenilo, krocin: Paul. (Dig.).
b) (sc. oleum) žafranovo olje: Pr.; ljubkovalno: Pl.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran: tunica Cat.

crŏcō² -āre -ātus (crocus) žafranasto barvati: Isid. Od tod adj. pt. pf. crocātus 3 žafranast, rumen ko žafran: semen Plin., vestis Fr.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

pseudo-flāvus (hibrid. gr. ψεῦδος in flāvus) ne povsem (čisto) rumen, skoraj rumen, rumenkast: color Marc.

sīlāceus 3 (sīl 2.) okrasto rumen, okrast, okrožolt: in his vero supra podia abaci ex atramento sunt subigendi et poliendi cuneis silaceis seu miniaceis interpositis Vitr., quattuor coloribus solis immortalia illa opera fecere — ex albis Melino, e silaciis Attico, ex rubris Sinopide Pontica, ex nigris atramento — Apelles, Aetion, Melanthius, Nicomachus Plin.

chlōriōn -ōnis, m (gr. χλωρίων) hlorion, rumen ptič, morda kobilar: Plin.