Franja

popellus -ī, m (demin. k populus) ljudstevce (ljudstvece), preprosto ljudstvo, drhal, sodrga, raja: Vulteium mane Philippus vilia vendentem tunicato scruta popello occupat et salvere iubet prior H., quin tu igitur, summa nequiquam pelle decorus, ante diem blando caudam iactare popello desinis Pers., vae, nisi connives! oleum artocreasque popello largior; an prohibes? Pers.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

pullātus 3 (III. pullus)

1. v umazanočrno (temno) obleko oblečen, umazanočrno oblečen (o žalujočih, naspr. albatus): si magna Assaraci cecidit domus, horrida mater, pullati proceres Iuv., incedunt albati ad exsequias, pullati ad nuptias Sid.; (pesn.) metaf.: nugae pullatae Pers. tragiški bombast, tragiški patos, tragična bombastičnost (nabreklost), tragiško visokoslovje.

2. oblečen v delavsko plahutačo, prostaški (o preprostem ljudstvu): turba, circulus Q.; subst. pullātī -ōrum, m preprosto (navadno) ljudstvo, prostaki, raja, plebejci: Suet., sordidi pullatique Plin. zamazanci v delavski plahutači.

pro-fānus 3, adv. -e (pro in fānum „kar je pred svetiščem ali zunaj njega“)

1. nesvet, neposvečen, neblagoslovljen (naspr. sacer, consecratus), vsakdanji, navaden, posveten, profán: Pl., Fest., Plin. idr., sive sacer sive profanus locus esset N., loca sacra profana haberi Ci., res profanae et usu pollutae T., animalia T. nečiste, honores bello facere profanos V. onesvetiti (onesvečevati), onečastiti (onečašč(ev)ati); subst. n: in profano L. na neposvečenem kraju, publica privatis secernere, sacra profanis H. sveto in nesveto, žrtveniško in narodno blago (premoženje, posest), miscere sacra profanis H.

2. (o osebah) neposvečen(ec) = neseznanjen s kakim bogoslužjem, nestrokovnjak, nepoznavalec, neveščak, posvetnják, posvetnež (naspr. initiatus): procul este, profani V., Cereris ritūs vulgare profanis O., orgia, quae frustra cupiunt audire profani Cat.; metaf.: vulgus H., Gell. Muzam neprijazna raja (množica, drhal), litterarum profani Macr. neuki na področju znanosti, a sacramento veritatis Lact. nepoznavajoč; enalaga: oculi O.

3. brezbožen, brezvesten, podel, sramoten, nesramen, (na)gnusen, oduren, ogaben: mens, verba O., ritus T., odia Stat., Phorbas O., princeps T., avis, bubo O. zlokoben, zlovešč, zlonosen; subst. n profānum -ī, n brezbožnost, sramotnost: profano civilium bellorum Plin.; adv.: profane illudere Lact., profane de divinitate disputare Min.

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.