Franja

arithmēticus 3 (gr.ἀριϑμητικός) po številih določen, računski, aritmetičen: Vitr. Od tod subst.

1. arithmēticus -ī, m izvrsten računar: Boet., Cass.

2. arithmētica -ae, f: Sen. ph. ali (v gr. obl.) arithmēticē -ēs, f (ἀριϑμητική , sc.τέχνη): Vitr., Plin. računstvo, aritmetika =

3. arithmētica -ōrum, n (ἀριϑμητικά): Ci. ep., Boet.

ratiōnālis -e (ratiō)

I. k računom sodeč (spadajoč), računski: officium, officiales pozni Icti.; subst. ratiōnālis -is, m računar, računovodja, blagajnik, zakladnik, zakladničar: Cod. Th., Lamp. idr. —

II.

1. k pameti sodeč, pameti se tičoč, umski, umstven (naspr. irratiōnālis): philosophiae pars rationalis Sen. ph., Q. logika, ars Cels. teoretična medicina, teorija medicine, medici Cels. zdravniki teoretiki; subst.: quaedam rationalia Sen. ph. nekaj logičnega.

2. poseb. s pametjo obdarjen, pameten, razumen, racionálen: animal Sen. ph., Q., natura Sen. ph.; adv. ratiōnāliter razumno, razumsko, pametno, smotrno, preudarno, načrtno, racionálno: Tert., sicut hominem movere rationaliter non potest nisi homo Sen. ph.

2. kot ret. t.t. = ratiōcinātīvus k sklep(anj)u (izvajanju) sodeč, sklepalen, izvajalen, sklep(ov)en, sklepajoč, silogističen: genus (sc. quaestionum) Q., status Q., causa Corn.

ratiōnārius 3 (ratiō) k računom sodeč (spadajoč), računski; samo subst.

1. ratiōnārius -iī, m računar, računovodja, knjigovodja, blagajnik: Dig.

2. ratiōnārium -iī, n pregleden popis (seznam, spisek, zaznamek), racionár(ij): imperii Suet. državnogospodarstvena knjiga, državnoproračunska knjiga.

supputārius 3 (supputāre) računski, k računanju sodeč: gesticuli digitorum supputarii (po nekaterih izdajah supputatorii) Tert.

calculus -ī, m (demin. calx²)

1. kamenček, kamenec: Vitr., Plin., Q., qui (Demosthenes)... coniectis in os calculis... versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci., dumosis calculus arvis V. prod, calculi arenae Vulg.; pren. o govoru: qui tenui venula per calculos fluunt Q.

2. occ.
a) računski kamenček na računski deščici, met. račun, obračun: calculi et rationes O., calculi error Icti., ad calculos vocare amicitiam Ci. preračunati, voluptatum calculis subductis Ci. ko so preračunali dozdevni užitek, vocare aliquem ad calculos L. obračunati s kom.
b) v najstar. dobi kamenček za glasovanje, glasovalni kamenček, beli je označeval odobravanje ali oprostitev, črni pa neodobravanje ali nasprotovanje: mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpā;... et omnis calculus immitem demittitur ater in urnam O., calculus iudicalis Cod. I., calculis omnibus Ap. soglasno, album (gl. albus) calculum adicere errori nostro Plin. iun. odobriti.
c) kamenček na igralni deski (podobni šahovnici), igralni kamen: Sen. ph., Cael.; igra se je imenovala latrunculorum et duodecim scriptorum ludus: Q. Ti kamenčki ali podobice so bili iz stekla (vitrei), draguljev (gemmei), slonovine (eburnei), voska (cerei ali cerā ficti), in sicer dvobarvni (bicolores, discolores): latrocinii sub imagine calculus ibit O., cum medius gemino calculus hoste perit O; od tod pren.: concedo tibi, ut calculum reducas Ci. fr. = da... nazaj vzameš, da dejanje prekličeš.
č) kamenček, kakršne so imeli Tračani v spomin na kak pomemben dogodek, bele v spomin na srečne, črne na nesrečne: Plin.; od tod pren.: o diem latum notandumque mihi candidissimo calculo Plin. iun.
d) kamen v mehurju, mehurni kamen, kamnica (bolezen): Suet., humanus Plin., calculum eximere, evellere Cels., calculi dolore consumi L. epit.

diastolōs -eī, m (gr. διαστολεύς) računski preglednik: Cod. I.

numerārius 3 (numerus) števen; le kot subst.

1. numerārius -iī, m
a) dober računar, dober matematik: Aug.
b) računovodja, računski uradnik: Amm., Sid., Cod. Th., Cod. I.

2. Numerāria -ae, f Aritmetika, Računstvo (pooseb.): M.

tabulārius 3 (tabula) listine (dokumenta) se tičoč, listinski, dokumenten, dokumentacijski; subst.

1. tabulārius -iī, m
a) zapisovalec (spisovalec) listin, pisar, notar, starejše beléžnik: Cod. I.
b) računski uradnik, računovodja: Sen. ph., Ulp. (Dig.), tabularius praesidialis officii Amm. namestništva, upraviteljstva.
c) davkar, davčni uradnik: Cod. I.

2. tabulāria -ae, f (sc. res) listinske zadeve, dokumenti, registratura, starejše spisóvnica: tabulariam administrare Cod. I.

3. tabulārium -iī, n (sc. aedificium) arhiv, starejše pismohrana: V., O., L., Amm. idr., tabulas incenso tabulario interisse scimus omnes Ci. ko je pogorel arhiv.

mina¹ -ae, f (gr. μνᾶ, sicer semit. izvora iz hebr. māne, asir., akadsko, babilonsko manū,) mína

1. gr. utežna mera = 100 at. drahem = 69,33 rim. asov: Plin., Isid., Vulg.; v gr. obl. mnā -ae, f: Vulg.

2. gr. računski (nekovan) novec, in sicer
a) srebrn = 1/60 talenta = 100 at. drahem ali 100 rim. denarijev = 50 dkg srebra: mina argenti Pl., nav. samo mina Pl., Ci., Plin. (z acc. pl. v gr. obl. mnas).
b) zlat novec, vreden petkrat toliko kot srebrni: mina auri Pl.

talentum -ī, n (izpos. τάλαντον) talènt

1. utež, težka kakih 52 funtov ali 26 kg, v različnih državah različne teže; italski talent = 100 rimskih funtov: aurique eborisque talenta V., talentum thynni, turis Plin.

2. talènt = vsota denarja ali računski novec, v različnih državah različne vrednosti; atiški talent je imel 60 min ali 6000 drahem: Ci., Varr. ap. Plin., L., V., H., Plin., Gell.; C. Gracchus ap. Gell. in Pl. imenujeta atiški talent talentum magnum.

Opomba: Gen. pl. nav. talentûm: Ci., L., Cu., Plin., Iust.; pa tudi talentorum: Suet.