Franja

mygalē -ēs, f (gr. μυγαλῆ) rovka (čisto lat. mus araneus): Veg., Vulg., Col.

sōrex -icis, m (iz *su̯or-ak-; prim. gr. ὕραξ, lat. susurrare, susurrus; sorex = „žvižgajoča, piskajoča žival“) rovka, hrčíca: Ter., Varr., Col., Plin.; njeno žvižganje (occentus soricis) je veljalo za zlovešče znamenje: Val. Max., Plin., Amm.; pren.: tineas soricesque palatii eos (sc. spadones aulicosque omnes) appelans Aur.

arāneus 3 (arāneus) pajčji: genus, texta Plin.; pren. mus araneus Col., Plin. rovka. Od tod subst.

1. arāneus -ī, m (sc. mus) = mus araneus: Veg.

2. arāneum -ī, n
a) (sc. textum) pajčevina: Plin., Fr., tollere haec aranea Ph.;
b) pren. pajčevina, neka bolezen oljk in trt (= ἀράχνιον): Plin.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).