Franja

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

Cirrha -ae, f (Κίῤῥα) Kira, Apolonu posvečeno mesto ob ustju Plejsta, delfsko pristanišče: L., Lucan. idr.; met. = delfsko pristanišče: seu sponte deorum Cirrha silet Lucan. — Od tod adj. Cirrhaeus 3 (Κιῤῥαῖος) kirski: campi Plin.; pesn. = Apolonov, delfski: templa Sen. tr., Cirrhaea vates (= Apollo) Iuv., Cirrh. antra Lucan., Sil., secreta Lucan., hiatus Stat.

Geraesticus portus Gerestsko pristanišče pri mestu Teosu (blizu Efeza) v Joniji: L.

Itius portus (τὸ Ἴτιον) Itijsko pristanišče, morinska luka (in predgorje (Ἴτιον ἄκρον) v Belgijski Galiji, od koder se je Cezar prepeljal v Britanijo, zdaj Boulogne, po drugih Calais ali pa Whit-Sand: C.

Phalērum -ī, n (Φάληρον) Falêron, najstarejše atensko pristanišče, vzhodno od Pireja; z mestom ga je povezovalo dolgo zidovje, k pristanišču pa je spadal tudi tržič Falêr (Phalērus, Φάληρος δῆμος). — Od tod Phalēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Φαληρεύς) iz Falêrona, Falerónec: Demetrius Phalereus Demetrij Faleronec (iz Falerona, Faleronski), atenski vladar (gl. pod Dēmētrius): Ci., N., Ph., Q., imenovan tudi samo Phalereus: Ci. Phalēricus 3 (Φαληρικός) falêrski, falerónski: portus N., fons Plin.; subst. Phalēricus -ī, m (sc. portus) falêrsko (falerónsko) pristanišče: Ci.

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

Aconē Akona, pristanišče v Bitiniji: Plin., Amm., Isid.

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

Carnuntum -ī, n Karnunt, staro kelt. mesto ob Donavi v Panoniji, postojanka XIV. legije in pristanišče podonavskega brodovja: Vell., Eutr.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

Cenchreae -ārum, f (Κεγχρεαί) Kenhreje, pristanišče korint. mesta ob Saronskem zalivu: L., O., Mel., Ap. Od tod adj. Cenchrēus 3 (Κέγχρειος) kenhrejski: Stat., Porph.

Centum Cellae (Centumcellae) -ārum, f Centumcele (zdaj Civita Vecchia), etr. pristanišče s Trajanovo vilo: Plin. iun.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

fīdus¹ 3, adv. -ē (fīdere)

1. zvest, zanesljiv (o osebah): amici Ci., ea urbs est fidissimorum sociorum Ci., fidissima coniuge carere Ci., adiutorem se Bruto fidissimum praebuit Ci., rebus male fidus acerbis O. nezanesljiv; z dat.: servus domino fidissimus L., tu tantum fida sorori esse velis O., eos sibi fidiores Iust.; z objektnim gen.: regina tui fidissima V. tebi tako zvesta; enalaga: o fidam dexteram Antonii! Ci., f. pectora O., f. aures V. zvestega sluge, fidissima corpora O. zvestih, f. sententia O., f. oratio T. pošteno mišljen, fida canum custodia Ci. zvesta straža psov (= straža zvestih psov), f. inter eos amicitia N., hinc fida silentia sacris V. neprelomljiva molčečnost, f. responsa V., f. vis, dextra, manus Val. Fl.

2. metaf. (o stvareh) zanesljiv, varen: ensis, galea, litora V. nec ubi consisteret nec quid fidum respiceret habenti L. varnega kraja, kamor bi se mogel umakniti, validus et f. pons T., oppidum … fidissimum adpulsu T. varno pristanišče, speculationes Amm., obices Sil.; z dat.: statio male fida carinis V. za ladje nevaren pristan, nox arcanis fidissima O. najzvestejša ohranjevalka (čuvajka), Libanus f. nivibus T. ki se na njem drži sneg, z večnim snegom, fluvius pediti f. Sil., Cynosura fidissima nautis Sil.

Gaurel(e)os -ī, m Gavrelos, Gavrelej, pristanišče na otoku Andros: L.

Gelos -ī, m Gel, pristanišče v Kariji: MEL.

Ges(s)oriacus -ī, m Gesoríak (Gezoríak), morinsko pristanišče v Belgijski Galiji (pozneje Bononia, zdaj Boulogne); tu je bilo pristanišče za prehod v Britanijo: MEL., PLIN., SUET. – Soobl. Caesoriacum -ī, n Cezoriak: FL.