Franja

āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)

1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.

2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.

Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.

pulvisculus -ī, m (demin. k pulvis) prašek, prahec: ex Arabicis fructibus Ap. zobni prašek, si pulvisculo te dedisces Ap. matematiki (prim. pulvis eruditus pod pulvis), pulvisculi flabiles Arn.; pren.: rem auferre cum pulvisculo Pl. docela, popolnoma, povsem.

Opomba: Soobl. pulvisculum -ī, n: Vigilantius ap. Hier.

cȳphi -is, n (gr. κῦφι) egipč. kadilni prašek: Hier.

dentifricium -iī, n (dēns in fricāre) zobni prašek: Plin., Mart., Ap.

fricium -iī, n (fricāre) zobni prašek = prašek za čiščenje zob: Plin. Val.

sternūmentum -ī, n (sternuere)

1. kih, kihanje: Ci., Cels., Plin., Gell.

2. meton. kihalni prašek, kihalo: Cels., Plin.

stibium -iī, n, soobl. = stibi antimón, starejše raztòk, meton. antimonov črni prašek, prašek iz žgane antimonove rude, ki je bil videti kot saje; ženske so ga uporabljale kot ličilo in črtalo (črnilo) za obrvi, ličilo, črtalo (črnilo): Scribonius Largus idr., oculos stibio depingere Vulg., oculos pingere stibio Vulg., oculos stibio circumlinere Vulg., orbes oculorum stibio fuliginati Hier., faciem purpurisso et cerussā et stibio depingere Hier., unguere oculos non stibio diaboli, sed collyrio Christi Cypr.

sympasma -atis, n (tuj. σύμπασμα) prašek za posipanje (kot zdravilo): Cael.

candificus 3 (candēre in facere) belilen: pulvisculus Ap. poet. zobni prašek.

favilla -ae, f (iz *fovilla: fovere)

1. žerjavica, (vroč) pepel: candens V., tepida O., Suet., vivens Stat., canā prunam velante favillā O., sub inductā latuit scintilla favillā O.; pesn. pepel sežganega mrliča: reliquias et bibulam lavare favillam V., calentem debitā sparges lacrimā favillam vatis amici H., mixta bibunt molles lacrimis unguenta favillae O.

2. sinekdoha: (sploh) pepel: Aug., Hier., atram in nimbo volutare favillam V., ara sacrorum nigra favillā O. ventos signare (počrniti) favillā O., nigra f. Col.; pren.: f. salis Plin. prašek (troha, ščep) soli.

3. pren. iskra = izvor, začetek: haec est venturi prima favilla mali Pr.

mundicīnae -ārum, f (mundus1) čistilo: dentium Ap. zobni prašek.

sabulum -ī, n (iz *bhab-lom, *psaf-lom; indoev. kor. *bhsā̆-, *bhsă-m(ə)dh-, *bhsă-bh- streti, zmeti; prim. skr. bhas- streti, žvečiti, psā́ti, bábhasti [on] grize, bhásman- pepel, bhasitaḥ spepelel, upepeljen, psára pojedina, psúraḥ hrana, živež, gr. ψάμμος [iz *ψάφμος] in ψάμαϑος pesek, ψῆφος, dor. ψᾶφος kamenček, ψάω drobim (se), ψαίω drobim, razdrabljam, meljem, ψωμός drobtina, troha, košček, ψῆγμα prašek, lat. sabulō, saburra, stvnem. sant = nem. Sand = ang. sand) debel (debelozrnat) pesek, prod, gramoz, starejše grahut: VARR. AP. NON., PLIN. idr., quidquid sabuli in campis iacet CU.; v sinkop. obl. sablum: PLIN.

tersus² -ūs, m (tergēre) brisanje, čiščenje, drgnjenje, otiranje: lintea tersui profer Ap., petere aliquid tersui dentium Ap. = kak zobni prašek.