Franja

supel-lex -lectilis, abl. sg. -e in -ī, f (super in legere; morda gre za predelavo nekega subst. *supellex -igis ali -icis po vzoru fictile) nad čim, na čem ležeč (o preprogah, odejah ipd.) le v sg. s kolekt. pomenom

1. pohištvo, pohišje, hišna oprema (oprava), sobna oprema (oprava), hišno ali sobno orodje: Pr., Plin., Iuv., Dig. idr., rustica Varr., multa et lautaque V., munda H., Campana H. = navadno lončeno posodje.

2. sploh orodje, orožje, priprava, oprava, oprema: militaris L. vojaška (vojna, bojna) oprava, nihil opus erat tam magnā medicorum supellectile Sen. ph., et enses et balteos et omnem armorum supellectilem sequere Fr.; pren. orodje, priprava, oprava, oprema, aparat, zaklad, zaloga: usus oratoriae quasi supellectilis Ci., in oratoris vero instrumento tam lautam supellectilem numquam videram Ci., amicos non parare, optumam et pulcherrimam vitae ut ita dicam supellectilem Ci., hoc genus sententiarum supellectilem vocabat Sen. rh. zaloga, repertorij, iskalnik, register, supervacua litterarum supellectile Sen. ph., copiosam sibi verborum supellectilem compararit Q., noris, quam sit tibi curta supellex (= uvid, razumevanje, previdnost) Pers.; preg.: muliebris supellex est clarus clamor sine modo Pl. — Soobl.
a) supellectilis -is, f: Pl., Eutr., Fest., Char.;
b) suppellex: Paul. (Dig.), Amm.;
c) superlex: Arn.; toda supellex, non superlex: Prob.

frīvolus 3 (friāre z vrinjeno Ƒ)

1. zdrobljiv, boren, slab, brez vrednosti, neznaten: „frivola sunt proprie vasa fictilia quassa“ P. F.; sicer le subst. frīvolum -ī, n borna stvarca, malenkost Suet.; v pl. = borno pohištvo, borno (pičlo) imetje ali gospodarstvo: Sen. rh., Sen. Ph., Iuv., Ulp. (Dig.)

2. metaf. nepomemben, neslan, pust, ničev, prazen, bedast: sermo Corn., vanus animus aurā captus frivolā Ph., opus Plin., iocus Plin., frivolum dictu Plin., fr. iactatio Sen. rh., iactantia Q., fr. auspicium Suet., frivolo amentique similis Suet., res taetras et inanes et frivolas Gell.; subst. frīvola -ōrum, n prazne besede, prazni očitki: levibus aut frivolis reum incessere Q.

tēstūdineus 3 (tēstūdō)

1. želvast, želvji: gradus Pl.

2. z želvovino obložen (okrašen): lectus Varr., lyra Pr., Tib., hexaclinon Mart. Od tod subst. tēstūdinea -ōrum, n z želvovino obloženo (okrašeno) pohištvo: Dig.

vāsārius 3 (vās) k posodju sodeč, za posodje namenjen, posoden: altera vasaria (za posodje) mensa erat lapidea quadrata oblonga una columella; vocabatur cartibulum Varr.; subst. vāsārium -iī, n

1. denar za pohištvo, denar za hišno opremo, ki so ga dobili v provinco odhajajoči namestniki, opremnina: nonne sestertium centiens et octogiens quod quasi vasarii nomine in venditione mei capitis ascripseras, ex aerario tibi adtributum Romae in quaestu reliquisti? Ci.

2. denar za olje, darilo oljarju, oljarina, oljnina: accedet oleum et sale suae usioni, quod satis siet, vasarium Ca.

3. kad, čeber, škaf v kopališču za vročo ali mlačno vodo: sic enim efficietur, ut vasaria et hypocausis communis sit eorum utrisque Vitr.

4. seznam, spisek, zapisek, arhiv: Plin. in poznejši pisci.

citrus -ī, f (gr. κέδρος)

1. citronovec: Pall., Serv.

2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.

thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.