Franja

accūsātor -ōris, m (accūsāre)

1. tožitelj, tožnik (zlasti pred sodiščem, večinoma v kazenskih postopkih [tožnik v civilnih postopkih se je imenoval petitor]; naspr. reus, defensor, patronus): si posset reus absente accusatore condemnari Ci., accusatorem constituere, instituere Ci., ille imprudens ipse suus fuit accusator N., eundem accusatorem capitis sui et iudicem esse L., accusatorem subdere, crimina et accusatorem moliri T., occ. (v slabem pomenu) = delator, ovaduh: Iuv., Suet.

2. tožnik = pritoževalec o čem, grajalec: morum vitiorumque publicorum Lact.

cūriōsus 3, adv. -ē (cūra)

I.

1.
a) act. skrbeč, zanimajoč se za kaj, skrben, skrbljiv, pazljiv; abs.: pictor, manus Petr., pastores curiosiores Varr., curiose … referre aliquid Val. Max., curiose involvere Cels., curiose prospicere, ne … Cels., curiose cavere de aliqua re Suet., conquirere ista curiosius Ci., animadvertere ea, quae domi fiunt, curiosius Ci. z večjim zanimanjem, curiosius observare aliquem Val. Max., curiosius scriptae litterae Plin. iun., curiosissime pangere aliquid Col.; z objektnim gen.: iuvenis … omnis officii curiosius Sen. ph., deus non exaudiens vota nec nostri curiosus Sen. ph., medicinae peculiariter curiosius Plin., memoriae curiosi Aur. zgodovinopisci; nam. gen. skloni s praep.: permulta alia colligit Chrysippus, ut est in omni historia (v vsem zgodovinskem) curiosus Ci.; quo minus familiaris sum, hoc sum ad investigandum curiosior Ci. ep. tem skrbneje si prizadevam izvedeti njegove misli.
b) pass. skrben = skrbno vzgojen (vzgajan), izvrše(va)n, opravljen (opravljan) ipd.: victus Cels., consilia Q., curiosior sui cultus Val. Max., curiosior observatio Val. Max., Cels., fuit vestitu ad (glede na) munditiem curioso Macr.

2. occ.
a) skrben, zaskrbljen = sočuten: quidam curiosior Ph.
b) preskrben v izražanju, pretirano natančen, pedanten, dlakocepski: ut a diligenti curiosus … distat Q., curiose potius loqui … quam Latine Q.

3. skrbno izsledujoč, zasledujoč, poizvedujoč, vedoželjen, zvedav, radoveden (v dobrem in slabem pomenu): ne curiosissimi quidem homines exquirendo audire tam multa possunt, quam sint multa Ci., ne aliis molestus, vobis curiosus viderer Ci., quid est tam curiosum quam ea scire velle Ci., ut ipse nosti curiosus H., sunt homines naturā curiosi Plin. iun.; si me nihilo minus nosti curiosum in re publica quam te Ci. ep.; (v slabem pomenu) radoveden: isti curiosi, quos offendit noster … labor Ci., primum patere me esse curiosum Ci., qui autem requirunt, quid quaque de re ipsi sentiamus, curiosius id faciunt, quam necesse est Ci.; enalaga: ut curiosis oculis perspici non possit Ci. s skrbno preiskujočimi (zvedavimi) očmi, auribus erectis curiosisque audire Sen. ph., oculis ad libidinem curiosis Cypr. Od tod (v cesarski dobi) subst. cūriōsus -ī, m tajni ogleduh, redarstveni vohun, ovaduh: Cod. Th., curiosum ac speculatorem ratus Suet. —

II. od skrbi shujšan: Afr. fr.

dēlātor -ōris, m (dēferre) ovaduh, tožnik, obtoževalec, izdajalec: Iuv., criminum auctores delatoresque L., ut iudices illud intellegerent factum, delatores non possent apprehendere ut dictum Q., delatores genus hominum publico exitio repertum T., d. maiestatis (razžalitve veličanstva) T., Papiae legis (prekrška Papijevega zakona) Suet., delatorum iudicium quasi latronum Plin. iun., Simon pecuniarum (zaklada) et patriae delator Vulg.

index -icis, m, f (indicāre)

1. (na)znanilec, (na)znanilka, naznanjevalec, naznanjevalka, (s)poročevalec, (s)poročevalka: venit index ad Dinaeam, qui nuntiaret ei … Ci., structas principi insidias index idem et testis dicebat Ci., navis … certis indicibus tenebatur Ci.

2. occ. izdajalec, ovaduh (ovadnik) po poklicu, ogleduh: Oppianicus illum indicem pecunia corrumpit Ci., me oppugnavit per indicem Vettium Ci., nullo sub indice O. na pobudo nobenega ovaduha.

3. meton. (o stvareh) znak, dokaz, razodetek, „izdajalec“, „izdajalka“: si basim tamquam indicem sui sceleris sustulisset Ci., laesi pectoris index O. znak, auctoris anulus index O. ki izdaja pisatelja, vox index voluntatum Ci., digitus i. H., Isid., tudi samo index Ci. ep. kazalec.

4. occ.
a) „naznanilo“ („napoved“) = zaznamek, vsebina: Varr., Q., Sen. ph., hic enim est legis index Ci.
b) „napoved“ = naslov, napis: Tib., indicibus librorum deceptus Ci., i. orationis L., tabula posita est cum indice L. z napisom. c) pesn.: preizkusni kamen, kamen izkusnik, zlatarska oslica: silex, qui … dicitur index (= gr. βάσανος) O.

nūntiātor -ōris, m (nūntiāre)

1. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel: Eccl.

2. ovaduh, ovajalec: Icti.; poseb. ovaditelj, prijavitelj kake nove v njegovo škodo zgrajene stavbe, ugovarjalec: Icti.

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

Aquīlius (Aquīllius) 3 Akvilij(ev), rim. patricijsko in plebejsko rodbinsko ime,

1. M'. Aquilius Manij Akvilij, konz. l.129, končal je vojno z Aristonikom: Vell., Fl., Iust.

2. M'. Aquilius Manij Akvilij, sin prejšnjega, bil je Marijev legat l.103, l.101 pa je kot konz. zatrl upor sužnjev na Siciliji, ki ga je vodil Atenion (Athenio); l.88 je bil premagan v mitridatski vojni in po izdajstvu izročen kralju Mitridatu, ki ga je dal privezati na osla, zasmehovati in mu naposled v grlo vliti raztopljenega zlata: Ci., Vell., Fl.

3. C. Aquilius Gallus Gaj Akvilij Galus, Ciceronov prijatelj, govornik, pravnik; l.66 je bil skupaj s Ciceronom pretor: Ci., Plin.

4. Aquilius Regulus Akvilij Regul, polbrat govornika Vipstana Mesale, malopriden ovaduh (delator) cesarske dobe: T.

5. Aquilius Niger Akvilij Niger, rimski zgodovinopisec: Suet.; tudi kot žensko ime: Aquīlia Akvilija: Ci. ep. Adj. Akvilijev: lex (= Gaja Akvilija Galusa) Ci., G.; Od tod adj. Aquīliānus 3 Akvilijev (= Gaja Akvilija Galusa): Icti., definitio Ci.; subst. Aquīliānī -ōrum, m akvilijevci: Varr.

Baebius 3 Bebij(ev), ime (nomen) rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Baebius Dives Lucij Bebij Bogati, pretor l. 189: L.

2. Cn. Baebius Tamphilus Gnej Bebij Tamfil, tr. pl. l. 204, pretor l.199, konz. l.186, in njegov brat M. Baebius Tamphilus Mark Bebij Tamfil, pretor l. 192, konz. l. 181: L., Val. Max.

3. C. Baebius Sulca Gaj Bebij Sulka, tr. pl. l. 111, podkupil ga je Jugurta: S.

4. Baebius Massa Bebij Masa, sloviti ovaduh v Domicijanovem času: T., Plin. iun. Kot adj.: lex Baebia (de praetoribus creandis) L. (= Marka Bebija) zakon.

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

Cydās -ae, m (Κύδας) Cidas, Antonijev ovaduh iz kretske Gortine: Ci.

Fulcīnius 3 Fulcínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je Fulcīnius Triō Fulcinij Trion, ovaduh v času cesarja Tiberija: T.

Mettius (Metius) -iī, m Métij, staroitalsko ime. Poseb.

1. Mettius Curtius, gl. Curtius.

2. Mettius Fufetius Metij Fufecij, diktator v Albi Longi; zaradi izdaje ga je dal rim. kralj Tul Hostilij razčetveriti s konji: Mettioeo[que] Fufetioeo Enn. ap. Q., Varr. ap. Non., L., Gell. (z abl. Metto Fufetio), Val. Max., Fl.

3. M. Mettius Mark Metij, Ariovistov gostinski prijatelj: C.

4. Mettius, Atikov kupčijski prijatelj: Ci. ep.

5. Mettius Carus Metij Kar, mimik in ovaduh za časa cesarja Domicijana: Plin. iun., T., Mart.

6. Mettius Pompusianus Metij Pompuzijan, domišljav človek za časa cesarjev Vespazijana in Domicijana: Suet.

7. C. Trebonius Proculus Mettius Modestus Gaj Trebonij Prokul Metij Modest, legat v Likiji in Pamfiliji 100—102 po Kr.: Plin. iun.

pro-fiteor -ērī -fessus sum (pro in fatērī)

1. na vsa usta (jasno in glasno, na (ves) glas) govoriti (povedati), naravnost povedati, očitno (jasno, javno) izpoved(ov)ati, prizna(va)ti, izjaviti (izjavljati): ita libenter confitetur, ut non solum fateri, sed etiam profiteri videntur Ci., de me ipso profitebor Ci., profiteri de parricidio Suet.; z ACI: profitentur se nullum periculum recusare C., te palam adversarium esse profiteris Ci.; occ. javno prizna(va)ti, da je (govoreča oseba) to ali ono, da se ukvarja s tem ali onim; z dvojnim acc. personae: se grammaticum Ci. razglašati se za učitelja slovnice, imenovati se učitelja slovnice; od tod tudi = učiti slovnico, se patrem infantis Ci.; z ACI: me defensorem esse profiteor Ci., professus amicum (sc. te esse ali fore) H.; z acc. rei = ukvarjati (pečati) se s čim, učiti kaj: artem vitae Ci., philosophiam Ci., medicinam Cels., ius Ci. biti pravnik (pravoznanec), indicium S., T., Plin. iun. biti ovaduh (ovadnik, kronska priča); dolorem Iust. karati, očitati; abs.: qui profitentur Plin. iun. ki so javni učitelji, profesorji; tako tudi: ubi nunc profitetur Plin. iun., professus diu in patria Suet.; pesn.: viri cultum formamque professi O. ki se očitno (= ki očitno kažejo, da se) ukvarjajo s skrbjo za lepoto.

2. obljubiti (obljubljati), obetati, ponuditi (ponujati): operam, studium Ci., se ad eam rem profitetur adiutorem C. ponudi se za pomočnika, obljubi svojo pomoč, se profitentur esse dicturos Ci.; abs.: quis profitetur? Pl. kdo se prostovoljno ponudi (za gostitelja)?; pesn.: profiteri magna H., profiteri grandia H., O.

3. occ. javno, uradno napoved(ov)ati, prijaviti (prijavljati): Varr., Ps.-Q. (Decl.), Icti. idr., iugera sationum suarum Ci., frumentum L., aes alienum Sen. ph., ut apud decemviros, quantum habent praedae … profiteatur Ci.; nomen profiteri ali samo profiteri (pri)javiti ((pri)javljati), priglasiti (priglašati), zglasiti (zglašati) se za vojaščino, kako službo idr.: ut, qui se tanto imperio dignos crederent, nomina profiterentur L., professus est apud praetorem Ci., profiteri se candidatum Suet. prijaviti se za kandidata (za kako službo), profiteri lenocinium Suet. prijaviti blodništvo (vlačugarstvo, prostitucijo) = prijaviti se (pri edilu) za javno blodnico (vlačugo, prostitutko); pren.: in his profitetur nomen suum Ter. mednje se šteje. Od tod pt. pf. professus 3

1. s pass. pomenom
a) priznan, znan: culpa O., dux Iust.
b) obljubljen: sumunt gentiles arma professa manus O.
c) očiten, očividen: mors Ph.; ex professo Q., Sen. ph. ali de professo Ap. očitno, očividno, hote, hotoma, namenoma, nalašč, ne da bi tajil.

2. z med. pomenom: professae (sc. feminae) O. prijavljenke = javne blodnice (vlačuge, prostitutke); prim. profiteri lenocinium. — Adv. professē na vsa usta, naravnost: palam ac professe minari Fl.

Opomba: Prōfiteri merijo: te ipsum hoc oportet profiteri et proloqui advorsum illam mihi Enn. ap. Non., quando nil pudet neque vis tua voluntate ipse profiteri, audi atque ades Pl., si quisquamst qui placere se studeat bonis quam plurumis et minume multos laedere, in eis poeta hic nomen profitetur suom Ter.

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

Vēientō -ōnis, m Vejénto(n), priimek Fabricijevega rodu. Poseb. znana sta:

1. Veiento Vejento(n), Ciceronov sodobnik, sodnik v Rimu l. 53, pozneje namestnik v Siriji: Ci. ep.

2. A. Fabricius Veiento Avel Fabricij Vejento(n), prilizovalec in ovaduh v času Nerona, Domicijana in Nerve: T., Plin. iun., Iuv.

Xychus -ī, m Ksíh(os), ovaduh pri makedonskem kralju Filipu: L.