Franja

ānfrāctuōsus 3 (ānfrāctus -ūs) ovinkast, okolišen, obširen: Aug.

curvus 3 (iz indoev. kor. qur[e] upogibati, kriviti; prim. gr. κυρτός in κορωνός zakrivljen, kriv, κορωνίς, κορώνη zakrivljena, upognjena, zaokrožena stvar, npr. obroč, venec [iz κορώνη lat. corōna, od tod sl. krona, nem. Krone], lat. curculio, circus, crassus, crātis, scrīnium, sl. kriv)

1. ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, sključen, pripognjen, upognjen: cornua Varr., aratrum Lucr., V., secures, falces, tibia V., Saturni dens V. kosir, vinjek, lyra, ungues H., arcus, hami, forceps, vomer O., dens O. lemež, limes O. (o mavrici), arbor O. upognjeno (od teže sadežev), iuga O., calamus, raster Cat., culter Sen. tr., lignum Vulg.; (o bitjih): aliquem curvum facere Pl. upogniti koga, c. arator V. sključen (pri delu), venient ad te curvi filii eorum, qui … Vulg. sklonjeni (kot prošnjiki), anima incedit curva Vulg. uklonjena; kot subst. masc.: vel gibberosi vel curvi G. (Dig.) sključenci; poseb. sključen od starosti: curva trementi membra tulit passu O. (o starki), c. anus Pr.; enalaga: curva senecta O.

2. occ.
a) izvotljen, votel, vzbočen, vzbokel, ob(l)okan, trebušast, vglobljen, globok: cavernae (Aetnae), latebrae, vallis V., feri (= equi) curva alvus V., carinae, puppes V., rates Pr., naves, lebetes, theatrum, tholus O.
b) kriv = vijoč se, vijakast, zavit, ovinkast, vijugast: ut autem (medium spatium) curvum sit, facit natura … Italiae S. fr., c. litus V., H., O., Mel., litora Cat., flumina V., quam (sc. Liriopen) quondam flumine curvo implicuit O. (o rečnem bogu) ki jo je … s svojim vodovjem obkrožil, aquae O., plaga, vena Cels., via Sen. tr.
c) (o valujoči vodi) vzbočen, vzboklo se dvigajoč, kipeč: demissum curvum circumstetit aequor O., aequora, aquae Stat., freta Val. Fl.

3. pren. (moralno) kriv, napačen, popačen, zel: mores Pr.; kot subst. neutr.: ut possem curvo dignoscere rectum H.; preg.: curva corrigere Sen. ph., Plin. iun. izravnavati, kar je krivo = vse izboljšati hoteti, povsod natančno (strogo) po pravilih ravnati.

multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.

sinuōsus 3, adv. -ē (sinus2)

1. poln krivin (ukrivljenj, zakrivitev), krivinast, zakrivljen, skrivljen, ukrivljen, zavojast, izbočen: maxumus hic flexu sinuoso elabitur anguis V., serpens sinuosa volumina versat V., sinuosus arcus O., folia sinuosa lateribus Plin., Maeander … ita sinuosus, ut … Plin., maris lati sinuosa Troezen Sen. tr.; occ. gubast, gubat, gubav, naguban, gubovit, poln gub, napihnjen, nabuhan, vzbuhel, nabuhel: vestis O., vela Pr.

2. pren. (o govoru) poln zastranitev (ovinkov, odmikov), ovinkovit, ovinkast, raztegnjen, razvlečen, dolgotrajen, obširen: narratio Q., quaestio Gell., dicere sinuosius Gell. bolj zapleteno; o drugih stvareh: mihi te sinuoso in pectore fixi Pers. v globini (notrini) svojega srca.

tortuōsus 3 (tortus2)

1. poln ovinkov, ovinkast, ovinkovit, zavit, vijugast, krivinast, vijoč se: alvus, loci, serrula Ci., amnis L., iter (pren.) Aug., coluber, serpens Vulg.

2. zasukan, zamotan, zapleten, zvijačen: Plin., Hier. idr., ingenium Ci. prihuljen, potuhnjen, neodkrit, genus disputandi Ci., oratio Gell., tortuosissima icta et implicatissima nodositas Aug.

3. mučen, boleč: urina tortuosior Plin. tiščanje na vodo, zaprtje vode, oteženo uriniranje, boleče izločanje seča, stranguríja.

volūminōsus 3 (volūmen) poln ovinkov, poln krivin, poln vijug, ovinkast, krivinast, vijugast: angues corporibus voluminosis Sid.

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.