Franja

fīliālis -e (fīlia) otroški: amor Aug.

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

īnfantīlis -e (īnfāns)

1. otroški, otročji: Aug., Hier., vestis Ulp. (Dig.), blandimenta Iust.

2. mlad, še majhen: uterus Ap.

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

puellāris -e (puella) dekliški, mladosten, otroški: lacerti Sen. ph., studium O., plantae ali pedes O. nežne nožice, augurium Plin. mladih žena pred porodom (ki so hotele izvedeti, ali bodo rodile dečka ali deklico), aetas Q., suavitas Plin. iun., animus, anni Hier.; adv. puellāriter po dekliško: aliquid nescire Plin. iun., comas rapere M.

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

ma (onomatop.) ma, prvi otroški glas: tu lacticulosus, nec mu nec ma argutas, vasus fictilis, immo lorus in aqua, lentior, non melior Petr.

pipinna -ae, f = parva mentula (otroški izraz za penis) lulček, pimpek: Drauci Natta sui vorat pipinnam, collatus cui gallus est Priapus Mart.

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

puerperium -iī, n (puerpera)

1. poporodna doba, bábine (gen. babin), otroška postelja, porod: Plin., Col., Sen. ph., Gell., puerperis cubare Pl. v otroški postelji biti, locus puerperio Antium fuit T., femina puerperiis (obilica otrok) insignis T.

2. meton. rojenček, rojenec, novorojenček, novorojenec, telesni plod, fetus, otrok: abortu duodecim puerperia egesta Plin., numerus puerperii Gell. število hkrati rojenih otrok.

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

tener -era -erum, adv. -ē (tendere)

1. tánek (tènek, tenák), šibek (šibak), droben (droban), nežen, mehek: Ca., Gell., Prud. idr., ramus O., rami Cu., radix C., palma Ci., uva O., plantae V., gramen, caules H., aëra per tenerum O., V., Lucr., corpus Lucr., alvus tenerrima Cels., coniux, virgines H., corpus tenerrime derasus Plin.; preg.: de tenero ungui H. ali a teneris unguiculis Ci. ep. (= gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) od mladih nog.

2. mladosten, mlad, nežen: Luc. ap. Prisc., Cat., Plin. iun. idr., infans O., puer Pr., saltator Ci., annus O. mlado leto, pomlad, anni Plin., anni teneriores Pr., equis vetulis teneras anteponere Ci., vitulus H., grex Ph. čreda mladičev, tigres Val. Fl., teneri manes Stat. mladi mrlički, v nežni dobi umrli otroci, tenerae res V. mlado rastlinje, mlada setev; subst. tenerī -ōrum, m nežni dečki, malčki, starejše máleji: Iuv., Cl.; adeo in teneris consuescere multum est V. v nežni (= otroški) dobi; tudi a(b) tenero (sc. puero ali anno) Col., Q. od mladega, od mladih nog.

3. metaf. nežen, mêhek (mehák), nežnočuten, rahločuten, občutljiv, vodljiv, vóljen (volján), upogljiv, upogibljiv, uklonljiv, popustljiv, gibčen, gibek: virtus Ci. mehkovoljna, popustljiva, teneri et rudes animi T., non silice nati sumus, sed est naturale in animis tenerum quiddam atque molle Ci. naravna mehkoba, mehkost, tenerior animus Ci., oratio mollis et tenera Ci., tener et mollis incessus Sen. ph., frons Sen. ph., tenerā voce Q. z nežnim (gibkim) glasom, tenere dicere T. (Dial.), tenere recitare Plin. iun., tenerius manus complosit Petr.; occ.
a) ljubkajoč, božajoč, nežen, zaljubljen, nasladen, pohoten: teneri versūs H., carmen O., poeta Cat., O., spado Iuv.; analogija: pudor O. sram zaradi zaljubljenosti.
b) raznežen, (po)mehkužen: mentes Q.