Franja

olea -ae, f (prim. gr. ἐλαία, lat. oleum) bot.

1. oljčna jagoda, oliva: Ca., Pl., Varr., Ci., Col., Plin., Suet. idr., nil intra est oleam duri H.

2. oljka, maslína: Ca., Varr., O., Col., Plin., Ph. idr., oleam et vitem serere Ci., oleae inventrix Minerva V., olea ramus L. oljčna vejica, oljkovina.

oleāginus 3 (olea)

1. óljčen: virgula N., P. F. oljčna vejica, oljkovina, radix V., color Veg.

2. metaf. olívast, olíven: berylli oleagini, hoc est colore olei Plin. — Subst. oleāgina -ae, f oljka: Ven.

olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.

chamelaea -ae, f (gr. χαμελαία) pritlikava oljka, neki grm: Plin.

Colminiāna (Ca.) ali Colminia (Colminea) (Varr.) ali Culminia (Culminea) (Col.) ali Cominia (Cuminia) (Plin.) olea ko(l)minijska (ku[l]minijska) oljka, neka neznana vrsta oljke.

murteus (myrteus) 3 (murtus, myrtus)

1. mirtov: silva O., V., corona Val. Max., myrtea corona (sc. Papirius) usus est, quod Sardos in campis Myrteis superasset P. F., vinum Plin., oleum Plin. = subst. murteum -ī, n: Cels.

2. metaf.
a) mirtove (kostanjeve) barve, kostanjev: gausapina Petr., panni Isid., coma Tib., color Pall.
b) bot. olea m. „mirtova oljka“, vrsta oljke. Col.

oleastellus -ī, m (demin. k oleaster) bot. kalabrijska oljka, vrsta oljke: Col.

oleaster -strī, m (olea) bot. divja oljka: Ci., Col., Plin.; zaradi trdega listja in majhnih jagod: infelix V. — Heterogen. soobl. oleastrum -ī, n: silvae oleastrorum Aug.

arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.

3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.

bāca, slabše bācca, -ae, f

1. jagoda: Ca., Vitr., Plin., lauri bacae V., bacae oleae Ci. ali olivae H.; occ. oliva, maslina: agricola cum florem oleae videt, bacam quoque se visurum putat Ci., ubi … certat baca Venafro H., bicolor (= zelena in črna) baca Minervae O. (ker je bila oljka posvečena Minervi); vsak okrogli (drevesni) sad(ež): arborum bacae Ci.

2. pren.
a) biser: detractam ex aure Metellae aceto diluit bacam H., nitebant in auribus bacae O., baca Indica Petr.
b) (verižni) člen, sklep: Prud.

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

cercītis -tidis, f (gr. κερκῖτις) kerkitida, neke vrste oljka: Col.

fētus -ūs, m (gl. fētus 3)

1. porod, pokot, kotitev, povrg, izleženje: Ap., faciam, ut uno fetu … pariat sine doloribus Pl., labor bestiarum in fetu Ci., discors concordia fetibus apta O. ploditev, fetibus inutiles (vaccae) Col.; metaf. (o rastl.) rast, poganjanje: rami … crescenti (arbori) adimunt fetūs V.; pren. prirastek, priraščaj: nec ullā aetate uberior oratorum fetus fuit Ci., ille Socratici fetūs proventus Ci. tisti naraščaj sokratske vzreje.

2. meton. telesni plod, dete, otrok: f. geminus ali gemellus O. dvojčka, (Pasiphaë) discordem utero fetum (sc. Minotaurum) tulit O., fetūs matrona dabit Tib. bo (po)rodila, Germania quos horrida parturit fetūs T. izrodke, sexūs sequioris edere fetum Ap. roditi deklico; pren. ne nobis scripta nostra tamquam recentes fetus blandiantur Q. kakor mladiči (po drugih = kakor novi proizvodi); (o živalih) mladič, zalega, leglo: f. canis Enn. fr. psiček, f. ovium ali pecorum V. jagnjeta, f. avium V. mladi ptiči, apium O. zalega, adultos educunt fetūs (sc. apium) V., f. cervae O. jelenček, capellae Tib. kozliček, fetum ad imam (quercum) ponere Ph. oprasiti se, suis f. T. prase, prašiček, pujsek, teneri f. Val. Fl., fetum edere Col. ali fetūs edere Tib., Amm. ali fetus facere Plin. jajca leči, valiti, portentosos fetus exstinguere Sen. ph., fetus ventri (leporis) exsecare Plin., f. equarum Amm. žrebeta.

3. metaf.
a) (o rastl.) α) brst, poganjek, mladika: frugipari f. Lucr., auricomos decerpsit arbore fetus V., croceo fetu circumdare truncos V. z omelovimi poganjki, inseritur … nucis arbutus horrida fetu V. z orehovo cepiko, f. olivae O. mlada oljka, in novos fetus reviviscere T.; pren.: omnis fetus repressus Ci. živi nagon. β) sad(je), plod, pridelek: f. frugum Pac. fr. poljščina, f. bacae Ci., f. arboreus O., fetūs arborei V., O., Amm., arbutei, triticei O., pulli O. črno sadje = murve, terreni arboreique Col. poljsko in drevesno sadje, meliores et grandiores fetus edere Ci. ali meliores reddere fetus Lucr. (o polju), ipsa (tellus) dedit dulces fetus Lucr., varios ponit (daje) fetus autumnus dant alios aliae (silvae) fetus V. obrodek, gravidi cum palmite fetus O. težko grozdje, fetuum pauperies Amm. grozdja; pren.: triplex animi f. Ci. duševni plod, dulces Musarum fetus Cat. sadovi.
b) kovinska žila: atros chalybis fetus humus … nutrit Sil.

Opomba: Star. abl. pl. fetis (nam. fetibus): Acc. ap. Non.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).