Franja

gerra -ae, f (gr. γέρρον) spletene šibe, spletene vitre, spleteni proti: VARR., P. F.; pl. gerrae metaf. otročarije, norčije, burke: CAECIL. FR., PL., AUS.

ineptia -ae, f (ineptus) napačnost, neumnost, neprimernost: Pl., Prud., video ego tuam ineptiam Ter.; klas. le pl. ineptiae -ārum, f norčije, burke, bedarije, neumnosti, čenče, domisleki, domislice, neslanosti: Pl., Caecil. fr., Q., Petr., Sen. ph., Suet., quibus iusiurandum iocus est, existimatio verba et ineptiae Ci., ut eos partim scelerum suorum, partim etiam ineptiarum paeniteat Ci., suis ineptiis plaudere T. lastnim burkam ploskati, „jeziti svojega osla“, ineptiae aniles Ci. babje bajke (čenče), facere quid ineptiarum Cat.; kot naslov nekega spisa: libellos ineptiarum (domislekov, domislic), qui nunc iocorum inscribuntur, componere instituit Suet.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

nūgālis -e (nūgae) burkast, malovreden, ničvreden, nekoristen, slab: theoremata Gell., quaedam nugalia Gell., scholica quaedam Gell., apage sis nec postidhac nugales ausus lege hymeneia et culpae velamine licentis obnuberis M.; subst. nūgālia -ium, n nekoristne reči, norčije: vellem autem tantum mihi vigoris aut studii adesse, quantum adfuit cum illa olim nugalia conscripsi „Laudem fumi et pulveris“ Fr.

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.

iūbilō -āre -āvī (iūbilum)

I. intr.

1. divje vpiti, kričati, razgrajati: Varr.

2. vriskati, ukati, jodlati, norčije uganjati, veseliti se, veselje uganjati, radovati se: Vulg., Aug.; z dat.: deo Vulg. —

II. trans. (za)vpiti na koga: quis me iubilat? Acc. ap. Varr., laudem Vulg. zapeti.

nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)

1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod

2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.

3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.

4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.

Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.

trāma -ae, f (iz trā̆gh-smā: trahere)

1. (o)snutek, (o)snova: quemadmodum subtemen insertum, quod duritiam utrimque conprimentis tramae remolliat Sen. ph., tenax ratio tramae (pajčevine) Plin., trama figurae Pers. suh človek, suhec (starejše sehlè), tramae putridae Pl. malenkosti, norčije, burke.

2. vulg. = subtemen (naspr. stamen) votek: Isid., Serv., Ven.

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.