Franja

empneumatōsis -is, f (gr. ἐμπνευμάτωσις) napenjanje, napihovanje, vetrovi: Cael.

īnflātiō -ōnis, f (īnflāre) napihovanje,

1. bučanje vetra, vstajajoči (dvigajoči se) veter: Prisc.

2. (o kipeči vodi) vzkipevanje: aqua in se recipiens fervoris validam inflationem Vitr.

3. kot medic. t. t.
a) napenjanje: faba habet inflationem magnam Ci. zelo napenja, infl. ventris, stomachi Col., intestinorum Cael., inflationem facere Col. ali parere Plin. povzročati, in nostris corporibus ex cibo fit inflatio Sen. ph.
b) vnetje, vnetica: infl. praecordiorum Suet., Cael. prsno vnetje.

4. metaf. napuh: iactavit se; sed inflatio est ista, non plenitudo Aug.

lāscīvia -ae, f (lascīvus)

1. (v blažjem pomenu) igra, šala, razposajena (prešerna, objestna) veselost, objestnost, (ne)porednost, nagajivost: ut „profectione laeti piscium lasciviam intuerentur“ Pac. ap. Ci. živahno gibanje, hilaritas et lascivia, lusus atque lascivia, nec lasciviā nec risu Ci., laeta l. Lucr., ut nudi iuvenes … Pana venerantes per lusum atque lasciviam currerent L., quem non in iocos vocabit lascivia Sen. ph., ferunt Vettium Valentem lasciviā in praealtam arborem conisum, interrogantibus … respondisse … T., audacis lasciviae pretium est voluptas spectantium T. drzne igre (o plesu med meči), priorem lasciviam repetere Plin. iun. (o delfinih); metaf. o neosebnih subj.: naturae l. Plin.; šalj.: o virgarum lascivia Pl. o ti, na čigar hrbtu pogosto objestno plešejo šibe = ki jih pogosto dobiš s šibami po hrbtu.

2. (v slabem pomenu)
a) objestnost, prešernost, prevzetnost, prevzetíja, napihovanje, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost, samopašnost, neugnanost, razbrzdanost, razuzdanost, razposajenost, nezmernost, razpuščenost: (naspr. continentia, modestia): lasciviam a vobis prohibetote L. ne bodite prevzetni, maledicendi l. Q., quas (sc. faces) in vacuas domos et inania templa per lasciviam iaculabantur T. iz objestnosti, Claudius … theatralem populi lasciviam severis edictis increpuit T., Plinio in poëmatis lasciviam, in moribus constitisse censuram Aus.; v pl.: temulentiae lasciviae Val. Max., Messalina paribus lasciviis ad cupidinem et fastidia T. enako muhasta (hudomušna); occ. evfem. nasladnost, razkošje, sla, pohotnost, poltenost, čutnost: quos soluto imperio licentia atque lascivia corruperat S., modestiam praeferre (javno (na zunaj) kazati) et lasciviā uti T. (o ženskah), oculorum lasciviā omnes feminas anteire Iust. v pohotnih pogledih, lascivias exercere cum filia Arn. svoji pohotnosti (svojemu pohotnemu poželenju) streči.
b) (o slogu) nališpanost, nakičenost, prisiljenost, neobrzdanost: lascivia deliciaeque Q., recentis huius lasciviae flosculis capti Q.

sufflātiō -ōnis, f (sufflāre) napihovanje: bullantium aquarum sufflatio Plin., natant obliqui in caput, quod praedurum est sufflatione viventibus Plin.

hydrōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (gr. ὕδρωψ iz ὕδωρ voda)

1. vodenica: Cels., Col., Cael., P. Veg., crescit indulgens sibi dirus hydrops H.; pl. hydrōpēs = razne vrste vodenice: Cael.

2. metaf. napihovanje domišljavca, napuh: Sid.

pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)

1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.

2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).

tumor -ōris, m (tumēre)

1.
a) oteklina, oteklost, zateklina, zateklost, nabuhlina, izbuhlina, buška, zabuhlost, zabuhlina, nabreklost, nabreklina, túmor: Plin. idr., repentinus oculorum tumor Ci. oteklost, zabuljenost, manus in tumore est Ci. je otekla tumore praeditus Corn. otekel, turpia cum faceret ora tumor Pr. napenjanje (napihovanje) lic pri piskanju, uteri tumor (o nosečih ženskah) Hier.
b) pesn. meton. vzpetina, starejše vzvišek, vzvišenína: tumor ille loci permansit O.
c) pren. (o govoru) nabreklost, nabuhlost, bombastičnost, pomp, pompoznost, nadutost, napetoličnost, zanosnost, zanesenost, vznesenost, patos, patetičnost: tumor ille inanis primo conatu deprehendetur Q., verborum Sen. ph., Val. Max., Petr., Gell., tragicus tumor Amm. patos.

2. metaf.
a) vzkip, vzkipenje, vzkipevanje, razburjenost, razburjenje, razburjanje, razdraženost, ihta, jeza, bes, srd: Sen. ph., Lact. idr., erat enim in tumore animus Ci., cum tumor animi resedisset Ci., tumor omnis et irae concessere deûm V., recentes quasi tumores animi Ci.
b) napihnjenost, napuh, napuhnjenost, nadutost, domišljavost, prevzetnost, samovšečnost: tumor et vana de se persuasio Q., intempestivos compesce tumores O., mirusque animo crevit tumor Iust.
c) vrenje, bližajoči se izbruh: hic rerum tumor Ci. ep., praesens tumor et civilia nuper classica Cl.