Franja

novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)

I. v poz.

1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.

2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.

3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.

4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —

II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)

1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.

2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.

3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.

I. v poz.

1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih

2. noviter: Fulg., Char., P. F. —

II. v superl. novissimē

1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.

2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.

Beniamin, m, indecl. Benjamin, najmlajši Jakobov sin: Vulg., Aug.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

Mastanabal -alis, m Mastánabal, najmlajši izmed treh Masinisovih sinov, Jugurtov oče: S.

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

Phōcus -ī, m (Φῶκος) Fókus (Fókos), Ajakov najmlajši sin, brat Peleja in Telamona: O.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.