Franja

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

ānus (annus) -ī, m „krog“, „obroč“ (prim. ānulus): Varr., Suet. fr.; odt.

1. spona za noge: Pl.

2. evfem. (za podex) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica: anum appellas alieno nomine: cur non suo potius? Ci. ep., ani vitia Cels.

natis -is, f (prim. gr. νῶτος, νῶτον hrbet) zadnjica, zadnja plat, ritnica, rit, starejše guza, guzelj: P. F., ille ictus retro reccidit in natem supinus Enn. fr., nam displosa sonat quantum vesica pepedi diffissa nate ficus H., pullus Iovis dicebatur Q. Fabius, cui Eburno cognomen erat propter candorem, quod eius natis fulmine icta erat Fest.; večinoma v pl. = zadnjica, sedalo: nates pervellit Pl., si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc., cum sit tibi dens ater et rugis vetus frontem senectus exaret hietque turpis inter aridas natis podex velut crudae bovis! H., soleā pulsare nates Iuv.; (o perutnini) mrda: et concubino turturum natis donat Mart.

sanna -ae, f zasmehljivo skremžen (spačen) obraz, zasmehljiva (z)mŕda, porogljiv zmŕdek (zmrdljaj), posmehljiva grimasa (= gr. μῶκος), porogljivo kremženje: vos, o patricius sanguis, quos vivere fas est occipiti caeco, posticae occurrite sannae! PERS., disce, sed ira cadat naso rugosaque sanna PERS., i nunc et dubita qua sorbeat aera sanna Maura IUV., sin sanna typhi naris imum torseris, pigebit arma horruisse caelites M.

orthopȳgium -iī, n (gr. ὀρϑοπύγιον) kvišku štrleča zadnjica, kvišku štrleča (ptičja) mrda: macrae anatis Mart. (po nekaterih izdajah orropōgium z enakim pomenom).