Franja

abacus -ī, m (gr. ἄβαξ)

1. mizica za štetje, razdeljena po dekadnem sistemu na kvadratna polja: Pers., Ap., M.

2. vsaka igralna deščica ali mizica, razdeljena na polja: Suet., Macr.

3. miza za postrežbo z odprtinami, v katere so postavljali spodaj zašiljene vinske vrče: Ca., Sid.; pozneje zelo lepa mizica, umetelno izdelana in okrašena, na katero so postavljali dragoceno posodje (vaze ipd.): Varr., L., Iuv., abaci vasa omnia, ut exposita fuerant, abstulit Ci.,

4. arhit.
a) zgornja plošča na srebrnem kapitelu: Vitr.
b) (marmorna ali steklena) kvadratna plošča iz sadrene malte ali mozaika kot okras sobnih sten, opaž: Vitr., bases abacorum Plin. frizi, podzidje sobnih sten. — Soobl. abax -acis, m: Prisc.

cartibum -ī, n in demin. cartibulum -ī, n enonožna okrogla ali štirioglata kamnita miza oz. mizica, na katero so postavljali posode v kompluviju: Varr.

mēnsula -ae, f (demin. k mēnsa) mizica: Pl., Petr., Ap., M.

laterculus -ī, m (demin. later)

1. opečica, opeka, žgani kamen: Col., Amm., coctiles, crudi laterculi Plin.; sg. kolekt. = opeka, opečje: hanc insuper contignationem … laterculo (v večini rokopisov: latericulo) astruxerunt C., murus instructus laterculo coctili Cu.

2. metaf. (zaradi podobnosti)
a) nekakšno pecivo, mlinec, mlinci: Ca., Pl.
b) računska ploščica, računska mizica (= abacus, gr. πλινϑεῖον): Hier.

monopodium -iī, n (gr. μονοπόδιον) mizica z eno nogo: L., Plin.