Franja

extrēmitās -ātis, f (extrēmus)

1. skrajnost, konec: ut (Democritus) nulla in extremitate consisteret Ci. na nobeni skrajni točki, mundi Ci. okrožje, circuli Plin. obseg, regiones, quarum nulla est … extremitas Ci. ali extremitas aëris Ci. meja, extremitates Aethiopiae Plin. meje, extremitas picturae Plin. obris, očrt, extremitas lacūs Plin. iun. ali extremitates lacuum Plin. obrobje; pren. (časovni) konec: cuius (noctis) extremitas illud diluculum fuit Aug.

2. occ.
a) v pl. okončine (= roke in noge): extremitates corporis, frigus extremitatum, articuli extremitatium Plin.
b) geom. ploskev: extremitas et quasi libramentum Ci.
c) ret. (v pl.) skrajna nasprotja: inter has extremitates mediae sunt species Q.
č) gram. končnica: Gell. (o končnici … bundus), v pl.: Prisc.

positiō -ōnis, f (pōnere)

1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

2. sajenje: surculi Col.

3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

4. kot gram. t.t.
a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

7.
a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.

inclīnātus, abl. -ū, m (inclīnāre) obrazilna končnica, pripona, (besedno) obrazilo: quod (verbum) simili inclinatu dicatur Gell.

syllaba -ae, f (tuj. συλλαβή)

1. zlog, starejše slovka: Pl., Q., Sen. ph., Plin. iun., Mart. idr., syllaba brevis, longa, longior aut brevior Ci., syllaba longa et brevis at mediocris (vmesen) Gell., syllaba finalis Macr. končni zlog, končnica, auceps syllabarum Ci. zlogolovec, dlakocepec, cepidlaka, pikolovec, syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., fiat ut e longā syllaba prima brevis O.

2. meton. syllabae verzi (starejše gránesi), pesmi: Verona docti syllabas amat vatis (sc. Catulli) Mart.