Franja

commentātor -ōris, m (commentārī)

1. izumitelj, začetnik, pisec: omnium falsorum Ap., euangelii Tert.

2. razlagalec, komentator: legum Cod. I.; abs.: Serv., Sid., Cod. I.

Acrōn -ontis in -ōnis, m (Ἄκρων, ωνος) Akron(t),

1. ceninski kralj: Pr. (z acc. Acronta).

2. Grk, ki ga je ubil Mezencij: V.

3. Hellenius Acrōn Helenij Akron(t), slovničar sredi 4. st. po Kr., komentator Terencijevih in Horacijevih del: Char.

Ascōnius -iī, m Askonij (Q. Asconius Pediānus), učeni rim. slovničar in komentator rim. pisateljev, zlasti Cicerona; rodil se je v Padovi verjetno malo pred Kr. in kot pisatelj slovel v času Klavdija in Nerona, v starosti 73 let je baje oslepel in 12 let zatem umrl: Q., Don., Hier.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.