Franja

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

colōnus -ī, m (colere)

1. kmet, kmetovalec, poljedelec, vaščan: Ca., Varr., O., Sen. ph., optimus c. Ci., ruris c. H., ante Iovem nulli subigebant arva coloni V., hiems ignava colono V.

2. occ. zakupnik: Col., Plin. iun., Dig., Caecina rationes a colono accepit Ci., colonus habuit conductum de Caesennia fundum Ci., quas (naves) … servis, libertis, colonis suis compleverat Ci.

3. naselnik, naseljenec: L., Vell., alterum (genus) colonorum, quos T. Manlius deduxit Agrigentum Ci., Chersonesum colonos mittere N., Tyrii coloni V. naselniki iz mesta Tira, Ausonii Troiā gens missa coloni V. (ker so se imeli za potomce Trojancev), Tibur Argeo positum colono H.

4. pesn. prebivalec, stanovalec: haec mea sunt, veteres migrate coloni V.; šalj. kot psovka: catenarum colonus Pl. „verižni naselnik“ = kaznjenec.

cultor -ōris, m (colere)

I.

1. obdelovalec, gojitelj, saditelj, sejalec: terrae, vitis Ci., cultores agri (agrorum) L., cultor virentis agelli H., pecoris S. živinorejec, alveorum Col.; pesn. (o biku oraču): cultorem pauperis agri immolat O.

2. occ.
a) abs. poljedelec, kmetovalec, kmet: Suet. idr., pecora cultoresque in agris erant S., latos vastant cultoribus agros V., liberis cultoribus bello absumptis L., plurima cultores versis animalia glebis inveniunt O., non incolas suos urbes, non cultores habent terrae Cu., vim cultoribus et oppidanis … audebant T.
b) z objektnim gen. in brez njega = prebivalec, bližnji stanovalec, okoličan: c. caeli (= Iuppiter) Pl., cultores eius terrae S., collis eius, insularum L., c. nemorum V., tumidarum cultor aquarum O., cultores eius (terrae) Cu., Capua Tuscis veteribus cultoribus adempta L., frequens cultoribus populus O. —

II. pren.

1. vzgojitelj, izobraževalec, učitelj: iuvenum Pers.

2.
a) častilec = prijatelj, ljubitelj, pomočnik, privrženec, pristaš: sui S. fr., bonorum L. pristaš domoljubov, virorum doctorum O., qui fuerat cultor, factus amator erat O., c. frigidae Sen. ph.; (o abstr.): Petr., Arn., veritatis Ci., amicitiae, religionum, imperii Romani L., equi O., iuris Mart.
b) častilec bogov in božanstev, molivec: parcus deorum c. H., numinis O., cultores omnium pecudum bestiarumque Tert., idolorum ali simulacrorum cultores Eccl. malikovalci; od tod tudi = svečenik kakega božanstva: cultores deûm matris (Kibelini svečeniki) Suet.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

Turrānius 3 Turánij(ev), ime rimskega rodu; znani so:

1. Turranius Niger Turanij Niger, prijatelj Varona in Kvinta Cicerona, dober kmetovalec: Ci. ep., Varr.

2. M. Turranius Mark Turanij, pretor: Ci.

3. C. Turranius Gaj Turanij, praefectus annonae: T.

4. Turranius Turanij, tragiški pesnik: O. Od tod adj. Turrāniānus 3 Turánijev, turánijski, turanijánski (= Turanija Nigra): pira Col., Plin., Macr.