Franja

cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.

equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.

Astur² -uris in Astyr -yris asturski = ki se tiče asturskega naroda ali asturske dežele (v tarakonski Hispaniji), iz Asturije: exercitus Sil., equus Mart. (= Asturcō); pogosteje subst. Astur -uris in Astyr -yris, m (večinoma kolekt.) Asturec, preb. Asturije: Mart., Cl., inpiger Astur Lucan., avarus, belliger Astur Sil.; pl. Asturēs -um, m (Ἄστυρες) Asturci: Mel., Fl., M., Asturum regio Plin. — Od tod

1. subst.
a) Asturia -ae, f Asturija, dežela v tarakonski Hispaniji (današnji Asturija, Leon in Valladolid de Duero): Plin.
b) Asturcō -ōnis, m asturski konj, ki se odlikuje po lepem gibanju nog, asturski prusec, potem sploh prusec enakih lastnosti: Corn., Sen. ph., Plin. idr., Ast. Macedonicus Petr.

2. adj. Asturicus 3 asturski: gens Plin., Sil.; od tod subst. Asturica -ae, f Asturika, glav. mesto Asturije (zdaj Astorga): Plin.; Asturicus -ī, m Asturski, kot priimek: Iuv.

averta -ae, f (izpos. ἀορτή) večja usnjena torba, oprta, oprtnik, naramnica: Acr., Cod. Th., Cod. I. Od tod avertārius -iī, m (sc. equus) konj, ki nosi oprto = tovorni konj, pratežni konj: Cod. Th.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

celēs -ētis, m (gr. κέλης)

1. konj dirkač: Plin. (z acc. pl. celetas), Serv.

2. (enojamborna) jadrnica, brzoplovka: Plin., Gell.

dēsultōrius 3 (dēsultor) odskakovalen, odskakovalčev, skakačev: Suet., M.; kot subst. dēsultōrius -iī, m (sc. equus) odskakovalčev konj: mihi videtur … quasi desultorius in quadrigarum curriculum incurrere Ci.; pren. odskakujoč, preskakujoč (prehajajoč) zdaj na ta, zdaj na oni predmet: scientia Ap.

equiferus -ī, m divji konj: Plin.

equimulga -ae, m (equus in mulgēre) molzník konj: Sid.

equitium -iī, n (equus) čreda konj, kobilarna, žrebčarna: Varr., Col.

equulus -ī, m (demin. equus) mlad konj, konjiček: Varr., Ci.

hippagōgoe -ōrum, acc. -ūs (gr. -ους) f (gr. ἱππαγωγοί sc. νῆες) ladje za prevažanje konj, prevozne ladje za konje: L.

hippodamus -ī, m (gr. ἱππόδαμος) krotilec konj, konjenik, jezdec, Kastorjev priimek: Mart.

hippopotamus -ī, m (gr. ἱπποπόταμος) povodni ali nilski konj: Plin., Amm., Ambr., Vop. Soobl. hippopotamios -iī, m (= gr. ἵππος ποτάμιος): Varr., Mel., Plin.

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

mūtātiō -ōnis, f (mūtāre)

1. spreminjanje, sprememba, premena, menjava(nje): castrorum V., Veg., locorum C., crebra coloris Ci., consilii Ci., officiorum Ci. medsebojne usluge, rerum humanarum L., mutationes caeli Ci., mutationes aëris vel provinciarum Plin. Val., facere mutationem alicuius rei Ci. spremeniti (spreminjati) kaj; occ. preobrat, preokret, prevrat: rerum Ci. državni prevrat, odium praesentium et mutationis cupido T. preobrat stvari na slabše.

2. zamena, zamenjava(nje), izmenjava(nje), menjava: vestis Ter., amentium T., mutatio inter me atque illum ut nostris fiat filiis Pl.; occ.
a) zamenjava (preprega) poštnih konj: pozni Icti.
b) kot voj. t.t. mutatio militae Dig. kazenska premestitev k nižjemu vojaškemu oddelku, degradacija.
c) kot ret. t.t. = gr. ἀλλοίωσις, ὑπαλλαγή zamenjava izraza: Q.

paraverēdus -ī, m (hibrid. iz gr. παρά in verēdus) stranski konj, tj. poštni konj ob posebnih primerih, poseben poštni konj: Cass., pozni Icti.

parhippus (parippus) -ī, m (gr. πάριππος) izredno priprežen konj: pozni Icti., Cass.

prosedamum -ī, n (sarmatska beseda) nedejavnost konj pri parjenju = pigritia equorum in coitu: arietibus quoque et hircis segnioribus in potu dari (sc. venerem), et a Sarmatia equis ob adsiduum laborem pigrioribus in coitu, quod vitium prosedamum vocant Plin.

sagmārius 3 (sagma) k tovornemu sedlu sodeč, tovoren: caballus ISID., mula ISID., SERV., mulus SERV.; subst.

1. sagmārius -iī, m (sc. equus) tovorni konj: LAMP.

2. sagmārium -iī, prtljaga (tovor, pratež) na tovornem sedlu: SERV.