Franja

ambulātiō -ōnis, f (ambulāre)

1. hoja, prestopanje (npr. govornika na odru): Q.

2. sprehajanje, sprehod: postmeridiana Ci., cum... in ambulationem ventum esset Ci. ko so se začeli sprehajati.

3. met. sprehajališče, hodišče, sprehajalnica (odprta ali pokrita), drevored: ambulationis postes Ci., in Magni ambulatione (= porticu) Cat. v Pompejevem stebrišču, amb. pensilis (na obokih) Plin.

circuitiō (circumitiō) -ōnis, f (circumīre)

I.

1. abstr. hoja v krogu (okrog), kroženje, krožitev, sukanje, vrtenje: c. tympani plani Vitr., efficere modicas circumitiones (tympani) Vitr., orbiculorum circumitiones Vitr.; pren.: insecuti temporis c. Cod. I. (pre)tek.

2. konkr.
a) krožna pot (črta), krog, obod: liberata c. Vitr. krog na vodoravnem, celeriter consequi iustam circumitionem Vitr. pravšnje mesto na svoji krožni poti.
b) krožni zavoj: collocanda oppida sunt... circumitionibus Vitr., in cursibus et circumitionibus (namreč vodovodov) spiritus naturales aliter atque aliter fiunt Vitr., munimentum fluminis circumitione vallatum Amm.; met. α) površina kroga: Vitr. β) hodnik, hodišče: cum haberent singula tabulata circumitionem cubitorum ternum Vitr., duo triclinia cum circumitionibus inter se spectantia Vitr. γ) oblina: extrema tympani circumitio Vitr. valjasta oblika bobna.
c) ovinek, okoliš: sin autem non longum erit circumitio Vitr. eius montis iugum oras maris Hadriatici pertingit circumitionibus Vitr.; pren. ovinek, okoliš(i) v govoru ovinek v govoru, posredno postopanje: ita aperte ipsam rem modo locutus es, nihil circumitione (po drugih circum itione) usus es Ter., hic (Epicurus) circumitione quadam deos tollens Ci. nekako ovinkoma, quid opus est circumitione et amfractu? Ci., quid sibi volunt ambitus isti et circumitiones? Fr.; od tod ret. circuitio (= περίφρασις) opis: Corn.
č) okrožje, obseg: orbis terrae Vitr., duorum stadiorum habere ambitionis circumitionem Vitr.

— II. obhajanje, voj. obhod vojaških straž, (nočna) obhodna straža: circumitio ac cura aedilium plebi erat L.

crypta -ae, f (gr. κρύπτη)

1. dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče ob slabem vremenu ali vročini: Varr., Suet.

2. pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila): Vitr.

3. dolg in ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop: Prud., Vulg., cr. Suburae Iuv. glavni prekop pod Suburo, podaljšek Vélike kloake (cloāca maxima), cr. Neapolitana Sen. ph., Petr. fr. neapeljski predor (pod skalami pri Neaplju).

4. dolg hlev za konje v cirkusu: Sid.

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.