Franja

ēluviēs (star. ēloviēs) -ēī, f (ēluere)

I. med. izliv, iztok, odtok, izstop (vode): eluvie maris crescente unda T., eluvies aquarum Lact., ventris Aur. driska, eloviem facere per ventrem Luc. ap. Non. trebuh (telo) klistirati; abs. poplava, povodenj: eluvie mons est deductus in aequor O.; pren.: illa … eluvies civitatis Ci. potop.

— II. pass. met.

1. izplavljena nesnaga, umazana voda, blato, grez: Pall., siccare eluviem Iuv., oppida crebris ad eluviem cuniculis cavata Plin., sordium enormis eluvies Ap.

2. kar nastane po preplavitvi
a) mlaka, luža: in proxima eluvie … pueros exponunt L.
b) izplavljena globel, grapa, prepad: circumiri brevi spatio poterat eluvies Cu., voragines eluviesque praeruptae Cu., torrentes et eluvies iter morabantur Cu.

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.