spectātrīx -īcis, f (spectātor)
1. gledalka, opazovalka, pesn. kot adj. gledajoča: Sen. ph., Hier. idr., divom atque hominum Pl., scelerum Lucan., spectatrix animos ipsa iuvenca dabat O.
2. preizkuš(ev)alka, preskuš(ev)alka, po(s)kuševalka, presojevalka, pregledovalka, nadzorovalka, ocenjevalka, poznavalka: virtus, quae est spectatrix et diiudicatrix omnium rerum Ap., humanorum spectatrix Adrastia Amm., posteritas incorrupta praeteritorum spectatrix Amm.