Franja

purpurātus 3 (purpura) v škrlat (bager, púrpur) oblečen: mulier Pl.; večinoma subst. purpurātus -ī, m v škrlat (bager) oblečen dvorján (dvorjàn), dvornik, kómornik (komórnik), dvorni uradnik: purpuratis tuis ista minitare Ci., duces regii, praefecti et purpurati L., purpuratis solita vanitas Cu.

Dāmoclēs -is, voc. -ē (Δαμοκλῆς) Damoklej, dvorjan in ljubljenec starejšega Dionizija: Ci., Macr., Sid.

Eprius 3 Eprij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Epr. Marcellus Eprij Marcel, Neronov dvorjan: T.

Halōtus -ī, m Halót, dvorjan cesarja Klavdija: T.

Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

4. slikar iz Aten: Plin.

Praexaspēs -īs, m (Πρηξάσπης) Preksásp, dvorjan perzijskega kralja Kambiza: Sen. ph.

Tīmocharēs -is, m (Τιμοχάρης) Timóhar, dvorjan kralja Pira, ki je Fabriciju ponudil, da za plačilo umori svojega gospodarja: Gell.

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

voluptās -ātis, f (volup)

1. prijeten (telesni ali duševni) občutek, sla, slast, naslada, užitek, uživanje, zabava, zadovoljstvo, ugodje, radost, veselje, kratkočasje: Plin. idr., ubi voluptatem aegritudo vincat Pl., capiunt voluptates, capiunt rursum miserias Pl., alicuius voluptati obstare Ter. veselju, sreči, voluptatem magnam nuntias Ter., tempora voluptatis laborisque dispertiri C., omne id, quo gaudemus, voluptas est Ci., haec res non dolorem, sed voluptatem adfert Ci., voluptati esse alicui Ci. ep. delati komu veselje, navdajati koga z veseljem, biti komu v užitek, biti komu v slast, voluptate adfici Ci. ali voluptatem capere (ex re) Ci. veseliti se (česa, ob čem, nad čim), radovati se (česa, ob čem, nad čim), cepi voluptatem tantum virum fuisse in re publica Ci., voluptate capi Ci. rad se veseliti (razveseljevati, zabavati), fabulas cum voluptate legere Ci. v slast, z veseljem, z užitkom, in voluptate esse Ci. naslajati se, veseliti se, uživati veselje, res voluptate metiri Ci., cibi modus non voluptate finitus L., ignaviae voluptas S., voluptas summa H., voluptas oratoriae eloquentiae T., animus ad voluptates honestas natus T.; occ. telesno uživanje, telesno naslajanje, poltena, čutna naslada (nasladnost), čutnost, poltenost, sla, strast: voluptates corporis Ci., quis in voluptatibus inquinatior? Ci., languidae voluptates Ci. mlahave, slabeče strasti, affluentius voluptates undique haurire Ci. ali tanto cupidius insolitas voluptates haurire (okušati, uživati) T., voluptate liquescere fluereque mollitiā Ci., suas voluptates frenare L.

2. meton.
a) polteno razkošje, pohotna strast, pohotnost, pohota, poltenost, meseno poželenje, poželjivost, mesenost, čutnost, sladostrastje: suam voluptatem explere Ter.; poseb. uživanje poltene ljubezni, telesna združitev, spolni odnos, seks: Ap. idr., dum cum illa … voluptatem capit Pl. se telesno združi z … , efficere voluptatem Lamp.
b) voluptates zabave, veselice, igre (ki so se prirejale rimskemu ljudstvu): gubernacula rei publicae petis adhibendis voluptatibus Ci., ne minimo quidem temporis voluptates intermissae (sc. sunt) T. veselice se niso ustavile (prekinile), scientia voluptatum T., a voluptatibus Suet. ali tribunus voluptatum Cass. zabavnik, zabavljač, voditelj (prirejevalec) zabav = dvorjan, ki je moral skrbeti za zabave rimskih cesarjev.
c) (kot ljubkovalna beseda) slast, radost, užitek: mea voluptas Pl., care puer, mea sola et sera voluptas V.
d) moško seme: Hyg., Arn.
e) pooseb. Voluptās -ātis, f Slast, Strast, boginja slasti (strasti): Voluptatis et Lubentinae Veneris vocabula Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. voluptatum; tudi voluptatium: Ci., L., Sen. ph., Tert.