salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)
1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.
2. occ.
a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.