Franja

bombica -ōrum, n (bombus) brenčanje, brnenje, vršenje, bobnenje: Ven.

bombus -ī, m (gr. βόμβος, onomatop. = bum bum) votel, nizek zvok, zamolklo donenje, brenčanje, brnenje, šumenje: Enn., Varr., Lucr., Cat., Pers. idr., bombi (zvok pri ploskanju) Suet.

lātrātus -ūs, m (lātrāre)

1. lajanje, lajež, laj: Varr., Val. Max., Col., Plin., apros latratu turbare V., quos Maera novo latratu terruit agros O., latratu abstinuere Cu. ne lajati več, l. canum Sen. ph.; v pl.: Sil., Iust., Amm., cursu et latratibus instare V., canum latratūs O., tres latratus simul edere O. trikrat zalajati.

2. metaf. lajanje (o govoru npr. pravnikov pred sodiščem), bevskanje, brenčanje, revskanje, prepiranje, zmerjanje, ravs in kavs: inusitati foro latratus Val. Max., pervicaci latratu adversus dei praecepta rixantes Aug., obtrectatorum meorum latratibus patens Hier., lividulorum latratūs Sid., viles latratūs Amm.

murmur -uris, n (onomatop. beseda, indoev. *murmur-; prim. gr. μορμύρω šumljam, šumim, lat. fremo, sl. mrmrati, mrmranje, lit. murmlénti, murménti, stvnem. murmurōn, murmulōn, nem. murmeln)

1. mrmranje, žebranje, šepet, godrnjanje, brundanje, brenčanje, zamolklo rjutje zveri: Varr. fr., populi L., serpit per agmina murmur V., virum V. pohvala, placare deos precibus et murmure longo O. pomirjati bogove z žebranjem dolgih molitev, auditur Massyla per avia murmur (sc. leonis) Mart., tigridis Stat., strepit murmure apium cantus V. brenčanje, murmura comprimere O. pomešane klice.

2. metaf. (o stvareh) šumenje, šumljanje, hrumenje, bobnenje, (o trobilih in piskalih) bučanje, donenje, šum, hrup, glas: Ci., Suet., quasi murmur dare in frangendo graviter Lucr., nuda cadens per levia saxa raucum murmur ciet V. šumi, magno misceri murmure (sc. maris) caelum V., tubicen fera murmura conde Pr., m. inflati buxi (piščali) O., minax m. cornuum H., murmura aurium Plin. šumenje po ušesih; pesn.: contemnere murmura famae Pr.

Opomba: Murmur m: Varr. ap. Non.

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

strīdor -ōris, m (strīdēre) vsak nečist, brneč glas = cvrčanje, brnenje, piskanje, sičanje, sikanje, žvižganje, bučanje, šum, šumenje, šumljanje, vršanje, vršenje, drskljanje, prasketanje, pokanje, pokljanje, brenčanje, škripanje, rožljanje, hrup, hrupenje, hrušč, hrum, hrumenje, delanje (zganjanje) hrupa (trušča), kričanje, vriskanje, vpitje, vreščanje, šumotanje, hreščanje, ropot, ropotanje, grmenje, grmot, grmotanje, žvenket, žvenketanje, žvenkljanje, žuborenje, žubor ipd.: Pac. fr., Auct. b. Afr., Vitr., Sen. ph., Marc. idr., aquilonis Acc. fr., Ci., procellae Pr. hrumenje, hruljenje, maris Serv. ali lituum Lucan. ali stridores tubae Sil. bučanje, magni stridores V. silno šumenje (kipenje) valov, aurium stridores Plin. šumenje v (po) ušesih, stridor consonantium Q., pennarum Plin. vršanje, ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. vršeče peruti, stridor teli V. brnenje, brenčanje, serrae tum, cum acuitur Ci. škripanje, škrtanje, škrgutanje, cardinis Ci. ali rudentum V., O. ali ianuae O. ali dentium Cels. škripanje, škrtanje, škrgutanje, catenae Iuv., ferri fractaeque catenae V.; o živalih: stridor (sc. anguis) O. sikanje, stridor (sc. simiae) O. krik, kričanje, vik, vika, suis O., Plin. kruljenje, krulba, krulež, stridor ali stridores (sc. apium) V. brenčanje, brnenje, stridor anseris Petr. pihanje, elephantorum Auct. b. Afr., L. trobljenje, cicadae Plin. cvrčanje, čričkanje, črikanje, bubonis Ap. (h)ukanje, Cerbereus Sil.; o osebah in sencah umrlih: tribuni Ci. šušljanje, (sc. Troglodytis) stridor, non vox Plin. hreščanje, hinc apicem rapax Fortuna cum stridore acuto sustulit H. z ostrim brnenjem (plahutanjem), umbrarum facies diro stridore minantes Petr., umbrarum volantum stridor Cl. čebljanje.

susurrus² -ī, m (iz indoev. kor. *su̯er-, *sur(r)- brneti, doneti, zveneti; prim. skr. svárati [on] (za)doni, (za)zveni, svaráḥ, sváraḥ ton, zvok, lat. ab-surdus, sorex, sl., hr. svirati, lit. surmà piščal, nem. surren, schwirren) mrmranje (mrmljanje), šepet, šepetanje, ščebet, ščebetanje, čebljanje, šušljanje, šumljanje, (o čebelah) brnenje, brenčanje, starejše svrčanje: Amm. idr., nolo … susurrum fieri Pl., susurro delectari Ci., ille susurrus aquam ferentis mulierculae Ci., tacito mala vota susurro concipiunt Lucan. v tihi molitvi, saepes … levi somnum suadebit inire susurro (sc. apium) V., tenui iugulos aperire susurro Iuv. s spletkarskim (rovarskim, kovarnim) prišepetavanjem; v pl.: Amm., videres stridère … susurros H., lenesque sub noctem susurri H. ljubezenski šepeti, blandos audire susurros Pr., murmurque humilīsque susurros tollere Pers. ali insidiantes susurri Plin. iun. prišepetavanje; pooseb. Susurri O. Šepeti, Prišeptavanja (v spremstvu boginje Fama).

Opomba: Heterocl. abl. sg. susurru: Ap.

fremitus -ūs, m (fremere)

1. sopenje, sopihanje, prhanje: fremitum naribus edit Lucr., fr. equorum C., V., fremitus hinnitusque equorum L.; o psih: renčanje: Col., o levih: rjovenje: Val. Fl.; o tigru in tjulnu: Plin.

2. votlo (zamolklo) bobnenje, hrum, hrup, hrušč: sonabat arbustum fremitu silvaï Enn., boat caelum fremitu virûm Pl., in agro Latiniensi auditus est strepitus cum fremitu Ci., exauditus est horribilis fr. armorum Ci. rožljanje, ille fr. nuntiat ludos esse pollutos Ci., fr. maris Ci. šumenje kipečih valov, fr. castrorum L., apum V. brenčanje, militum clamor fremitusque oriebatur C., plausu fremituque virûm consonat omne nemus V., perfurit acri cum fremitu pontus Lucr.; v pl.: terrae motibus et saepe fremitibus Ci.

3. mrmranje, godrnjanje, zabavljanje: fr. egentium Ci., Afrorum fremitu terrere me conaris? Ci., fr. gentis L., indigentium Cu., invidiae Val. Max., si displicuit sententia, fremitu aspernantur T., fr. urbis (ljudi po mestu) Plin. iun.; v pl.: Cu., Val. Fl.