Franja

pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)

1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.

2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).

pūsula, pravilneje pūssula -ae, f (prim. pūstula)

1. mehur(ec), mehurček: opium fictum in pusulas coit Plin.; mehur na kruhu pri peki: P. F.

2. (kot t.t. medic.) mehur na koži, mozolj(ček), prišč, brbunec, brbunček): Sen. ph., Cels., pusula (po novejših izdajah pustula) rupta Tib.; v kmetovalskem jeziku = (v)šen, jurbolec, ognjič, pereči ogenj: Col.