Franja

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

vāstō -āre -āvī -ātum (vāstus)

1. (s)prazniti, izprazniti (izpraznjevati), narediti (delati) kaj pusto (puščobno, prazno), delati (narediti) kaj samostno ali opustelo, (o)samotiti, spremeniti (spreminjati) v puščavo, razljuditi (razljudovati), vzeti (jemati) kaj, čemu, oropati kaj česa, starejše obrezljuditi: forum Ci., agros L., agri (vasi) vastati sunt L., Siculorum civitates Ci., terrae … stirpium asperitate vastari Ci. postati puste, postati nerodovitne (neplodne), vastata lustra Val. Fl. loži brez divjačine; z abl.: vastare cultoribus agros V., fines civibus, aedificiis, pecore Hirt., vastati classe T.

2. occ.
a) (o)pustošiti, pokončati (pokončevati, pokončavati), uničiti (uničevati): S., Hirt., H., Ph. idr., vastandi causā C., vastare agros Ci., C., orbem terrae caede atque incendiis Ci., omnia ferro ignique L., Eutr., ubi igni ferroque Vell.
b) (prebivalcem kake dežele) povzročiti (povzročati) opustošenje, (o)pustošiti, (prebivalce kake dežele) (o)pleniti, (o)globiti (starejše naložiti (nalagati) požigalščino ali paležino): nationes, Mardos T., vastati Macedones Iust. (po mnenju nekaterih so taki skladi meton.: nationes, Mardos, Macedonas vastare = vastare terram (agros, fines) nationum, Mardorum, Macedonum); zevg.: ipsi cultores arvaque vastabantur T. kmete same so globili in pustošili njihova polja.
c) kako vojsko docela (popolnoma) potolči, pobiti, poraziti, razbiti, premagati: Aur.

3. metaf. razrváti, blázniti,(z)mesti, (z)begati, vznemirjati, mučiti: conscientia mentem vastabat S.