Franja

Barca -ae, f, gl. Barcē.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

bārca -ae, f (iz *barica; prim. gr. βᾶρις čolnič, lat. baris) čoln(ič), ladjica, barka: pozni pisci.

Barcaeus, gl. Barca, m.

Barcās, gl. Barca, m.

Barcīnī -ōrum, m, gl. Barca, m.

Barcīnus 3, gl. Barca, m.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

bāris -idos, f (gr. βᾶρις, prim. barca) egipč. ladjica veslača, čoln, čolnič: Pr. (zaničlj. o egipč. brodovju).

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.