Franja

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rīmor -ārī -ātus sum (rīma) (raz)klati, razri(va)ti, (raz)trgati, (raz)riti, ruti, (raz)ruvati, krpati: terram rastris rimantur V.

2. iskaje preri(va)ti, razri(va)ti, preiskati (preiskovati, preiskavati), (pre)brskati, premetati (premetovati, premetavati), (pre)štefnjáti: stagna et paludes (o svinjah) Col., humum pilis T., volucres rimantur prata Caystri V., vultur viscera rimatur epulis V. rije … iščoč hrano, quod cuique repertum rimanti V.; pesn.: canes naribus auras rimantur O. duhajo, vohajo, exta rimari Iuv. pregledovati.

3. metaf. preisk(ov)ati (preiskavati), zaslediti (zasledovati), izslediti (izsledovati), poizvedeti (poizvedovati), razisk(ov)ati, oprezati (oprezovati) za čim: id quoque rimatur, quantum potest Ci., omnium secreta rimans T., offensas T. napete razmere, multa in Caesellio reprehendendo Gell.

4. meton. iskaje izbrskati, iztakniti, zaslediti, izslediti, najti: fustem Ap.

scrūtor -ārī -ātus sum (gl. scrūpus in prim. lat. scrūta, stvnem. scrōten rezati = nem. schroten, stvnem. scrot rez = nem. Schrot, stvnem. scrutōn razisk(ov)ati)

1. raziskáti (raziskávati, raziskováti) , preiskáti (preiskováti, preiskávati), preglédati (pregledováti, pregledávati), pretakníti, pretákniti (pretíkati), (pre)brskati, prebŕskati (prebrskávati): LUCR., LUCAN., SEN. TR., PETR., SUET., PLIN., AMM. idr., domos, naves, arculas muliebres, Alpes CI., loca abdita S., occulta saltuum T., mare T. (o ribičih), venantium latibula CU., ignem gladio H.; pesn.: imas animae mucrone corusco scrutatus latebrus STAT. zabodši ... meč globoko v prsi; z osebnim obj.: non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor (sc. te) CI., ipso autem colloquii die utrique, locum qui explorarent atque ipsos scrutarentur, mittunt N., dum semianimem scrutatur T. preiskujoč ... pleni (ropa).

2. metaf.
a) preisk(ov)áti (preiskávati) = poizvédeti (poizvedováti), prevériti (prevérjati), razisk(ov)áti, preučíti (preučeváti), prevériti (prevérjati), skušati odkriti, poskusiti odkriti: reconditas litteras CI., omnes sordes CI. EP., scrutari locus, ex quibus argumenta eruamus CI., libros augurum CI., exoletos auctores Q., secretis sermonibus animos ceterorum T., alacritatem tristitiamque coëuntium T.
b) (po)iskati, ugotovíti (ugotávljati), odkrí(va)ti, izsledíti (izsledováti), zasledíti (zasledováti), (po)izvédeti, poizvédeti (poizvedováti), (po)zanimati se: CL. idr., venas inter saxa PLIN., dominorum abdita T., arcanum H., mentes deûm in illis (sc. fibris) O., causas PLIN. IUN., sua Caesarisque fata T., finem principis per Chaldaeos T.; z odvisnim vprašanjem: scrutantes, quid occuleret CU., scrutans, num irā deorum ad tantum nefas actus esset CU. razmišljajoč. – Od tod adj. pt. pr. scrūtāns -antis (toda le v superl.) natančen, temeljit pri čem: militaris rei ordinum scrutantissimus AMM. Adv. scrūtanter natančno, temeljito: scrutanter discutere AMBR.