Franja

iuncus -ī, m (iz *ioni-cos; prim. lat. iūni-perus in iūni-culus)

1. loč, ločje, biček, bič(ev)je: limosus V., paluster O., cuspide acutā O. z ostro bodico, quasi murteta iuncis, item ego vos virgis circumvinciam Pl., fiscella levi detexta est vimine iunci Tib., fiscellas iunco texere Hier., insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. ločnasta (bičnata) vejica: Plin.

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.

taurulus -ī, m (demin. taurus) bikec, biček, junček: laudamus urbanitatem mathematici; itaque adiecit: „Deinde totus caelus taurulus fit“ Petr.