Franja

nātio -onis, f (nāscī)

I. abstr.

1. rojstvo, rod: natione Medus N. ali Numida T. po rodu Medijec, Numidijec; pooseb. Nātiō -ōnis, f Nacióna, porodna boginja: Ci.

2. prirojena kakovost
a) (o ljudeh) pleme, rod, vrsta, skupina, sorta: eorum (sc. Alexandrinorum) Auct. b. Alx.
b) (o živalih) pleme, vrsta, pasma, zvrst, sorta, rasa: Varr.
c) (o stvareh) vrsta, sorta, bira: cera pura natione Ponticā Plin., mellis nationes Plin. —

II. meton. konkr.

1. (po rojstvu, torej po skupnem izvoru, jeziku in šegah v celoto združen) narod, pleme: interiores nationes Ci., exterae nationes et gentes Ci. plemena in narodi (natio = pars gentis), multae gentes nationesque N., maiorem enim Germaniae partem obtinent (sc. Suebi), propriis adhuc nationibus nominibusque discreti T.

2. metaf. skupek po raznih značilnih lastnostih nerazdružnih ljudi
a) (pogosto iron.) rod, pleme, banda, svojat, sorta, pasma, vrsta, razred, kasta, skupina, truma, tropa, kopa: famelica hominum natio Pl., n. candidatorum, optimatium, Epicureorum Ci., sale caret vestra natio Ci. (o stoikih), n. ardelionum Ph., rudis natio ad voluptates Cu.
b) pogani, ájdi, malikovalci (= gr. ἔϑνη): nationes Tert.

prōgeniēs -ēī, f (prōgīgnere)

1. izvir, izvor, rod, rodbina, rodovina, družina, poreklo, pokolenje, rasa: V. idr., progeniem vestram usque ab avo atque atavo proferens Ter., quo propius aberat a divina progenie Ci., virtutem, non progeniem quaerere Ci., ex magna progenie liberorum L.

2. meton. rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, naslednik(i), nasledstvo, mladiči, zarod, zalega, leglo, sad: Priamum tanta progenie orbatum Ci., Procles et Eurysthenes principes ex progenie Herculis Spartae reges fuerant N., veteres, qui se progeniem deorum esse dicebant Ci.; o živalih: V., Col.; o rastl.: Col.; occ. potomec, otrok, sin, hči, zarojenec: Miltiadis progenies (= Cimon) N., Sarpedon, mea progenies V., Bacchus progenies Iovis O., Claudia mea progenies Ci. vnukinja, una progenies Lact. ena generacija, progenies Vulg. (= gr. πρόγονοι) predniki, praočetje, začetniki; metaf.: stirps haec (sc. carmina) progeniesque mea est O.

Opomba: Star. gen. progenii: pater supreme, nostrae progenii patris Pac. fr., Pac. ap. Gell., „fames, fami“, „pernicies, pernicii“, „progenies, progenii“, „luxuries, luxurii“, „acies, acii“ Gell.; abl. pl.: progeniebus It.

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).