Franja

rhodinus 3 (gr. ῥόδινος) iz rož narejen (izdelan), róžen: unguentum, oleum Plin.

rosāceus 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): corona Plin., rosaceum oleum in subst. rosāceum -eī, n rožno olje: Plin.

rosārius 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): cena Suet., absorptio Ap. rožna pijača, venenum Ap. zaužitje oleandra, ki so ga imeli za strupeno rastlino, auxilium Ap. iz uživanja rož; subst. rosārium -iī, n živíca (živa meja) iz rož, rožni vrt, rožnjak: Col., O., V., Pr.

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

rosa -ae, f (izpos. iz gr. ῥόδον, ῥοδέα roža, vrtnica, kar je izpos. iz staroiranskega *u̯r̥da-)

1. rožni grm, vrtnica, rožnik, roževec: Plin., Ambr. idr., flos rosae Cels. ali rosarum H., flores rosae H. ali rosarum Lucr., rosa Paesti bis florens V. roža damaščanka, roža iz Damaska, rosa laurea Ap. oleander, kalmija, turška vrba.

2. roža, vrtnica
a) kot cvetlica: Varr., H., T., Plin., Tib., Mart. idr., veris initium notabat, cum rosam viderat Ci., frutex rosae Col. rožni grm, plena rosarum atria O.; kolekt. rože, rožni venci: pulvinus rosā fartus Ci., in rosā dicere Ci. ali potare H. z rožami ovenčan ali na rožah ležeč = multā in rosā Sen. ph., vivere in aeternā rosā Mart. v večni slasti, prijetno (veselo) živeti = in rosā iacet Sen. ph.; preg.: rosa, ut dicitur, de spinis floruit Hier.
b) kot laskava, ljubkovalna beseda: mea rosa Pl. moja rož(ic)a.

3. meton. rožno mazilo, rožno olje: Cels.

sūtilis -e (suere) sešit, šivan, vezan, zvezan, spleten, sestavljen: Varr. ap. Gell. idr., sutilis auro balteus V. z zlatom prešit, okrepljen z zlato pločevino, centunculus Ap., cymba (cumba) V., Ap. iz ločja (sitja) spleten (in z usnjem prevlečen), naves Plin. iz kož ali ločja, domus Val. Fl. iz kož sešita, coronae O., Plin., Mart. iz rož spleteni, povezani, rosae Mart. spletene, sutilis rosa Mart. rožni venec = venec iz rož, lapilli, hyacinthi Prud. v venec spleteni (spletene).

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.