Franja

ēbulliō -īre -īvī (-iī) (ē in bulla)

1. intr. izkipe(va)ti (v pravem in prenesenem pomenu): Sen. ph., Pers., Ap., Tert.

2. trans. pren.
a) ustiti se s čim, hvalisati se s čim, bahati se s čim: dixerit hoc Epicurus … quod quidem solet ebullire Ci., virtutes eb. Ci.
b) animam ebullire Petr., Sen. ph. dušo izdihniti, umreti; abs.: o si ebulliat patruus Pers.

ēburneus 3, pesn. eburnus 3 (ebur)

1. slonov: dentes eburnei Ci., L. slonovi zobje.

2. slonokoščen, iz slonove kosti: signum eburneum Ci., Victoria eburnea Ci., scipio eb. L., T., eburni numeri O. kocke; occ. s slonovo kostjo okrašen: capulus eburnus gladii O. slonokoščeni ročaj, ensis eburnus V. s slonokoščenim ročem, eburneus pecten, eburnea vagina, eburnea porta V., humeroque Pelops insignis eburno V., eburna lyra, eburna porta, eburnus lectus H.

3. pren. bel, bleščeč kakor slonova kost: bracchia, colla, terga O., digiti eburni Pr.