ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)
1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = 1/12, sextāns = 2/12 ali 1/6, quadrāns =3/12 ali 1/4, triēns =4/12 ali 1/3, quīncūnx (quīnque ūnciae) =5/12, sēmis (= sēmi-ās) =6/12 ali 1/2, septūnx = 7/12, bēs =8/12 ali 2/3, dōdrāns = 9/12 ali 3/4, dēxtāns (iz *dēsextāns) =10/12 ali 5/6, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = 11/12: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. 1/6 funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.
2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.
3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.
4. kot dolžinska mera čevelj: Col.
5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = 1/6, triēns =2/6 ali 1/3, sēmissis =3/6 ali 1/2, bēs = 4/6 ali 2/3, quīnārius = 5/6: Vitr.
Zadetki iskanja
- assārius2 3 (ās) en as vreden: Sen. ph: subst. assārius -iī, m (sc. nummus) as kot denar: Varr., Char.
- Assos -ī, f (Ἄσσος) As(os), mizijsko mesto v stari Troadi: Mel., Plin. Od tod adj. Assius 3 asovski, aški: lapis Ass. (= sarcophagus) Plin.
- lībella -ae, f (demin. lībra)
I.
1. = as libralis funtni as, srebrnik, deseti del denarija: parietes villae libellis in pedes quinque Ca., nummi denarii decuma libella, quod libram pondo aeris valebat et erat ex argento parva Varr.; ker se je asu po raznih razvrednotenjih (devalvacijah) vrednost znižala na 1/36 njegove prvotne vrednosti, preg. = belič: unā libellā liber possum fieri Pl., tibi libellam argenti numquam credam Pl., ob eam rem mihi libellam pro eo argenti ne duis Pl., ecquis Volcatio … unam libellam dedisset? Ci.; od tod: HS ICCC ad libellam sibi deberi Ci. do beliča, tj. celih 50.000 sestercijev = „do zadnjega stotina“.
2. metaf. (tako kot as) dvanajstdelna celota kake dediščine: Curius fecit palam te (sc. heredem) ex libella, me ex teruncio Ci. ep. Kurij te je postavil za edinega dediča cele zapuščine, toda tako, da meni daš četrtino. —
II. stavna mera, vodna tehtnica, libéla, grebljica, „livel“, „nivel“: et libella aliqua si ex parti claudicat hilum Lucr., collocare … aliquid ad regulam et libellam Vitr., materia … ad regulam et libellam exigitur Plin., structuram ad normam et libellam fieri Plin.; od tod adv.: locus, qui est ad libellam aequus Varr. popolnoma vodoraven, popolno: libella fabrilis Col., Veg. - Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.
- Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)
1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.
2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki. - argyraspidēs -um, acc. -as, m (gr.ἀργυ-ράσπιδες) „srebroščitniki“, mak. izbrana četa s srebrnimi ščiti: Cu., Iust., regia cohors (= kraljeva telesna straža) erat: argyraspides a genere armorum appellabantur L. — Soobl. argyroaspidēs -um, acc. -as, m podobna četa ces. Aleksandra Severa: Lamp.
- assis2 -is, m = ās: Don.
- Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.
1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.
2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart. - Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod
1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.
2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale. - Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod
I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —
II. adj.
1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.
2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).
3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.
4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.
5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.
6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.
7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O. - cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.
1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.
2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr. - Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.
1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.
2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon
1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.
2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.
3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T. - Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija
1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.
2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.
3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L. - Phoenīx2 -īcis, m (Φοίνιξ)
1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.
2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod
I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)
1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.
2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —
II. adj.
1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.
2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil. - Sīthōn1 -ŏnis, m (Σίϑων) Síton, sin Neptuna in Ose, kralj traškega Hersoneza. Od tod adj.
1. Sīthōn -ŏnis, acc. pl. -ăs sítonski, pesn. = tráški, tračánski: Sithonas narrare triumphos O.
2. Sīthonis -idis, voc. -oni, f sítonska, tráška, tračánska; kot subst. = Tračánka: O.
3. (najpogosteje) Sīthonius 3 (Σιϑόνιος) sítonski, pesn. = tráški, tračánski: nives V., nix H., agri, Aquilo, nurus, rex, bracchia, Rhesus O., gens M.; subst. Sīthoniī -ōrum, m
a) Sítonci, Sitónijci, preb. traškega Hersoneza: Plin.
b) Tračáni, Trákijci: H. - ā, ab, abs
1. osnovna obl. ap (prim. aperio) se je omehčala v ab, ki je bila sprva edina obl., pozneje se je uporabljala zlasti pred samoglasniki in pred h, včasih tudi pred soglasniki, toda redko pred b, f, g, m, p, q, v.
2. razširjena obl. abs iz aps = gr. ἄψ stoji pred c, t, q, kot predlog le v zvezi abs te (poleg katere sta tudi ab te in ā te), sicer v sestavljenkah, npr. abscondo, abstineo, absque; abs se je skrajšal v glagolu asporto v as, nato v ā (z nadomestno dolžino za odpadli bs, oz. s, npr. v āverto iz asverto). Od Avgustove dobe naprej se uveljavi pisava a pred soglasniki, ab pred samoglasniki in pred h: a tergo, ab illo, ab hostibus.
A. prislovno v sestavljenkah
1. = od, stran od: abdere, abducere, aberrare, abicere, abire, abesse, abrumpere, absolvere, abscidere, āvertere.
2. = do konca, docela, popolnoma: abuti, absumere.
3. ne-, malo-, slabo-: absimilis, absurdus, abuti, abnormis, āmēns.
B. kot praep. z abl. (od kod? — določa izhodišče)
I. krajevno
1. od, tam od, iz bližine česa, predvsem priglagolih premikanja, kakor abire, discedere, recedere idr.: ab aratro arcessebantur Ci., maturat ab urbe proficisci C., frumentum ab Asia comportare C., a fundamentis N. do tal, trahere ferrum a vulnere O. iz ..., telum ab radice revellere V. s korenino (vred); vocem trahere a pectore V. globoko iz prsi, ab armis discedere C. ali recedere Ci., surgere a cenā C., ab signis absistere C., a sole abire Ci. s sonca stopiti, paululum a sole (sc. recede) Ci., exercitum ducere ab Allobrogibus C. z alobroške strani; tako tudi pri mestnih imenih = stran od, izpred izpod, iz okolice (sam abl. = iz): exercitu ab Alba accito L., Libo a Brundisio discessit C. iz brundizijske luke, ab Gergovia discedere C. izpred, izpod (po neuspešnem obleganju), victor ab Oechalia (sc. rediens) O., phalanx ibat a Tenedo V., ab Sardibus proficisci L., ab Roma (= a Romanis) legatos venisse L., a Laodicea litteras accepisse Ci.; pogosto ab aliquo (zlasti a me, a te, a se, a nobis, a vobis) od koga proč = iz hiše koga: a fratre quae egressa est meo Ter. iz hiše mojega brata, foris concrepuit hinc a vicino sene Pl., a Pontio Ci. ep. iz Poncijeve hiše, quisnam a nobis egreditur foras? Ter., domo abs te afferto Pl., venit (Pompeius) etiam ad me in Cumanum a se Ci. ep. (pri nadalj. III., 3.). Posledica premikanja je razdalja: longe abesse a finibus C., procul a patria V., (Sulmo) milia novies distat ab urbe decem O., pren. o razdalji (= razliki) v činu in vrsti: proximae a nobis partes Cu. za nami, alter ab illo V. za njim, alter ab undecimo annus V. = dvanajsto, heros ab Achille secundus H. za Ahilom, potentiā secundus a rege Auct. b. Alx., quartus ab Arcesila Ci., ab Iove tertius Aiax O.; pogosto pri glag.: abhorrere, distare, differe ab aliquo (ab aliqua re) Ci.; abalienatus a nobis, aversus a vero, avolsus a meis Ci., mutatus ab illo V. različen od ..., non (haud) ab re est L. ni daleč od stvari = spada k stvari, je primerno. koristno; ab re consulere Fl. dajati škodljiv nasvet.
2. s premaknjenega stališča na videz na vprašanje kje? = na, v, s (z gen.) idr.: erat a septentrionibus collis C. od severa = na sever, severno, ab labris argento circumcludunt (cornua) C. z robov = na robovih, ab alto caelo V., residens flevit ab arce Pr., securus ab alto spectator Lucan., sagittae pendent ab umero Ci., ali pendēre a malō V. z rame, z jambora = na rami, na jamboru, prim.: columbam suspendere a mālo V. obesiti (da visi z jambora) na jambor, ab summo incipere Pl. pri, a caudā de ovo exire Plin. z repom naprej, Gallia attingit ab Sequanis Rhenum C. s sekvanske strani, sl. navadno: na sekvanski strani, castra munita a porta decumana C. na strani dekumanskih vrat, pri dekumanskih vratih, a dextra C. z desne, na desni, ab ea parte C. z one strani, na oni strani, ab infimo C. od spodaj navzgor, tudi: prav spodaj, ab utroque viae latere Sen. ph., a Delta transire Auct. b. Alx. na strani, kjer je delta, pri delti, ab Romanis cecidere ducenti equites L. na rimski strani, nonnulli ab novissimis proelio excessere C. v ozadju (ne part.!); poseb. voj.: a fronte Ci., C. spredaj, a tergo Ci., C., L. zadaj, a latere (lateribus) Ci., C. s strani, na strani, z boka (npr. napasti sovražnika), a dextro cornu C. na desnem krilu, a novissimo agmine C. v ozadju, ab milibus pasuum minus duobus castra posuerunt C. v razdalji ... korakov; tako tudi pri geogr. izrazih: Cappadocia, quae patet a Syria Ci. iz Sirije, na sirski strani, ab occasu et ortu solis L. na zahodu in vzhodu, pinus succendit ab Aetna O. na Etni; pren.: ab omni parte beatum H. v vsakem oziru. Poseb.: stare ab aliquo N. ali esse, facere, sentire ab aliquo Ci. na koga strani stati, biti ob kom, za koga, vleči s kom, hoc est a me Ci. to je zame, meni v prid, vir ab innocentia clementissimus Ci.
II. časovno
1. od, začenši: ab hora tertia bibebatur Ci., ab hora septima ad vesperum C., a mane ad noctem usque Pl., a consulatu eius usque ad extremum tempus N., a puero N. ali a pueris Ter., Ci. ali a pueritia, ab ineunte aetate Ci. od mladih let = pesn. a parvulo Ter., a teneris V.; augures omnes usque a Romulo Ci. od Romula naprej, centesima lux est haec ab interitu Clodii Ci., ab initio, a principio Ci., ab integro Ci. znova, a Chao V., ab urbe condita Ci., L. od ustanovitve mesta, ab incenso Capitolio S. po požaru, a Sulla et Pompeio consulibus Ci. po konzulatu, ab ovo usque ad mala H., Romani usque ab sole orto in multum diei stetere in acie L.
2. occ. brž (takoj, precej) po: ab re divina mulieres apparebunt Pl., a prima obsidione ad Caesarem confugerat C. takoj po začetku obleganja, ab his praeceptis contionem dimisit L., ab hoc sermone dimissus Cu., recens ab incendio L., surgit (tacuit) ab his O. po teh besedah, pulli a matre Col.
III.pren.
1. vzročno
a) (redko) pri glag. v act.: od, po: haec litterata est, ab se cantat, cuia sit Pl., cum (mundus) ipse per se et a se et pateretur et faceret omnia Ci., a se instituere Col. sam poučevati; pogosteje pa
b) pri logičnem subj. v pass. razmerju: od, (včasih) po (če stavka ne slovenimo rajši aktivno); toda a(b) le pri osebah ali poosebljenih pojmih (sicer abl. instrumenti): vinci ab Aenea V., doceri, laudari, reprehendi, interfici, occīdi ab aliquo Ci., rex a suis appellatur C., laudatur ab his, culpatur ab illis H., credas non de puero scriptum, sed a puero Plin. iun., ita generati a natura sumus Ci., efflagitatus a provincia Ci., a legibus delicta puniri L., animus ab ignavia atque socordia corruptus est S. Od tod tudi pri act. intr. glagolov s pass. pomenom: mare a sole collucet (= illustratur) Ci., se ita a patribus didicisse (= doctos esse) C., pati ab aliquo (gr. πάσχειν ὑπό τινος) C., ab aliquo (ab aliqua re) interire Ci. ali perire Ci., Pr., Plin. ali mori Val. Fl., Fl. ali Cadere O., T., Suet. ali occīdere O., perire a morbo N. za boleznijo, ab aliquo vēnire Ci., Q., salvere (= salutari) ab aliquo Ci. ep.; tako tudi pri glag. dobiti, vzeti, zahtevati, slišati, izvedeti ipd.: summos honores a populo Rom. adipisci Ci., pecuniam ab aliquo sumere, capere Ter. ali accipere Ci., N., ferre aliquid a tuturibus Ci., a Sequanis impetrat C., hoc a vobis populus Rom. exspectat Ci., praemia ab se exspectarent C., audivi a maioribus natu Ci., audiere ab novo duce novum consilium. L., timere ab aliquo Ci. Včasih nam. dat. pri gerundivu, zlasti za predhodnim drugim dat.: fortis et a vobis conservandus vir Ci., quibus (viris) est a vobis consulendum Ci. Redko pri adj. in Subst.: ab simili clade profugus L., inops urbs ab obsidione L., ferox ab re bene gesta L. po ..., a radiis sideris niger O. počrnel od ..., tempus a nostris triste malis O. moten od ..., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho Lucr., ab illo iniuria Ter. storjena od ..., plaga ab amico Ci., a bestiis ictus Ci., fulgor ab auro Lucr.
2. pri pojmih izhajanja in izviranja: iz, od: ille a Iove ortus filius Ci., ortus a Pylaemene N., ab Sabinis bellum ortum L., qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T., a M. Tullio esse Ci.; tudi brezglagola: Decius ab illis Muribus Ci. iz rodbine ..., Belus et omnes a Belo V. in vsi Belovi potomci; pri subst.: amicitiae ortus a natura Ci., ab ipso Rheno iactabat genus Pr.; pren.: facinus natum a cupiditate Ci., nostri illi a Platone et Aristotele Ci. Platonovi in Aristotelovi učenci, qui sunt ab ea disciplina Ci. iz one filozofske šole. Pogosto nam. adj.: nostris ab ovilibus agnus V., dulces ab fontibus aquae V. voda, zajeta iz vrelcev (fontium aquae = voda v vrelcih); pri mestnih imenih: Turnus Herdonius ab Aricia (= Aricinus) L. iz Aricije, coloni a Velitris (= Veliterni) L., legati ab Ardea (= Ardeates) L., pastor ab Amphryso (= Amphrysius) V.; podobno pri osebnih imenih: a Pyrrho perfuga Ci., legati ab Alexandro Ci., ab Attalo Cretenses sagittarii L.; occ. pojasnjuje
a) po kom ali čem se kaj imenuje ali etimološko izvaja: po, iz: tribus appellavit a tributo, Quirites a Curibus appellati, puero ab inopia Egerio inditum nomen L., cum locupletes assiduos appellasset ab aere dando Ci., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., a Thybri Itali fluvium Thybrim diximus V., acquirere est ab „ad“ et „quaerere“ Varr.
b) vzrok, nagib: zaradi, iz: ea cura intentos habebat romanos non ab ira tantum, quam quod ... L., ira ab accepta clade L., arcus ter maesta movit ab ira Sil., ab odio, a spe L., neglegentius ab re gesta ire L.; sem sodi tudi pesn. zveza ab arte z umetnostjo, umetelno: O., turben, quem celer adsueta versat ab arte puer Tib., falcatus ab arte ensis Sil.
3. pri pojmih ločevanja, odvračanja, zadrževanja ipd.: secerne te a bonis Ci., secerni autem blandus amicus a vero ... potest Ci., mons ..., qui Avernos ab Helvetiis discludit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen ... dividit C., suum consilium ab reliquis separare C., urbem ab arce intersaepire L., tironem a veterano dissociant T., homines ab iniuria arcere Ci., coerceri ab effusa praedandi licentia L. ali libidines a liberis et a coniugibus Ci., a periculo prohibere rem publ. Ci., prohibitus es a tuis aedibus Ci., continere suos a proelio C. ali animos a libidine S. ali se a supplicio Ci., tenere manus ab aliquo O., temperare a lacrimis V., a Venere se liberaverunt Ci., pri adj.: provincia a praedonibus libera, res familiaris casta a cruore civili, Messana ab his rebus vacua atque nuda Ci.; occ. pri pojmih varen, zavarovan: proti, zoper (pri pojmih varovanja v sl. sam gen.), pri pojmu braniti: proti, zoper (v sl. še pogosteje sam gen. ali dat.): pudicitia tuta ab libidine Ci., securus a fraude et libidine Cu., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri, ab eius audacia liberos tegere, defendere vitam a telis Ci., defendere Galliam ab iniuria C., defendere a frigore myrtos V., tegere aliquem ab ira impetuque hominum L., protegere naves a ventis C.
4. izražanje omejitve ali ozira: s kake strani, glede na, z ozirom na kaj: a me pudica est Pl., dolere ab oculis, ab animo Pl. na (čem), res summi periculi non solum a fame, sed etiam a caede Ci., laborare a re frumentaria Ci., paratus ab omni re Ci., na vsako stran, v vsakem oziru, imparati cum a militibus tum a pecunia Ci., firmus ab equitibus Ci. ep. a vi praestare nihil possum Ci., nihil adulescenti neque a natura neque a doctrina deesse sentio Ci., tibi nullum a me amoris officium defuit Ci. ep. z moje strani, kolikor je bilo na meni, Gabinium spem habere a tribuno plebis, a senatu desperasse Ci. Posl.: ab A. Sextilio dicit se dedisse Ci. z nakaznico na A. Sekstilija; od tod: a se dare (solvere) Ci. iz svojega žepa plačati, scribe decem a Nerio H. (gl. scrībō).
5. označuje del telesa, s katerim kdo komu streže, ali predmet, s katerim se kdo ukvarja: servus a pedibus Ci. ep. tekač, strežnik, lakaj, a manu servus ali samo a manu Suet. pisar, ab epistolis Suet., Lamp. tajnik, a libellis Suet., Lamp. sprejemalec prošenj, a rationibus Suet. računovodja, a memoria Lamp. cesarski historiograf, officium a voluptatibus Suet. služba za prirejanje zabav.
6. pozno pri komp. nam. quam = kakor, ko, od in pri poz. =več kot.
Opomba: Po vzoru pogovornega jezika radi vežejo poklas., zlasti pozni pisci a(b) s samostalniško rabljenimi prislovi, npr.: a foris Plin. ali a peregre Vitr. ali (pozno) ab intus od zunaj, iz tujine, ab invicem Ap. nasprotno, obratno, a longe Hier. od daleč, a nunc Eccl. odslej, a modo Hier. od nedavna. - acra (Acra) -ae, acc. -ān, f (gr. ἄκρα, ας) rt, predgorje, le pri gr. krajevnih imenih, npr. Acra Iapygia Plin. Japiški rt.
- aedēs, star. aedis, -is, f (gr. αἴθω gorim, αἶθος požar, ogenj, lat. aestus, aestuare, aestas, aedilis; aedes torej = [domače] ognjišče)
I. sg.
1. božji hram, božja hiša, svetišče (nav. s pristavkom imena božanstva ali atrib. sacra): hesterno die ... senatum in aedem lovis Statoris vocavi Ci., Athenis audistis ex aede Minervae grande pondus auri ablatum Ci., aedis Iovi Feretrii amplificata L., aedis lovis Feretrii in Capitolio N., aedes sacra Ci.; v pl. skoraj vedno s pristavkom deorum ali z imenom božanstva, ki mu je določeno svetišče posvečeno, ali z atrib. sacrae (taki pristavki so potrebni, ker je pl. aedes sicer = hiša = več sob): aedes deorum H., Suet., aedes deûm T., duae aedes, Fortunae et Martis L., in ea sunt aedes sacrae complures Ci.; prim.: consecrabantur aedes non privatorum domicilia, sed quae sacrae nominantur Ci.; sg. in pl. ti besedi sta le takrat brez vsakega pristavka, kadar je pomen „božji hram“ ali „božji hrami“ razumljiv iz zveze besed: ea causa fuit huius aedis (sc. Honoris) dedicandae Ci., haec ego ludo, quae neque in aede (najbrž palatinskega Apolona, kjer so se javno brale pesmi) sonent certantia iudice Tarpa H., Capitolii fastigium et ceterarum aedium non venustas, sed ... Ci. Včasih si je aedes potrebno vstaviti v mislih: ventum erat ad Vestae (sc. aedem) H. Pren.: aedes aurata Suet. v obliki svetišča postavljena, z zlatom okrašena zgradba, pod katero je bilo izpostavljeno truplo mrtvega Cezarja, mrtvaški oder.
2. occ.
a) soba: aedis nobis area est, auceps sum ego Pl., te ... Glycerae decoram transfer in aedem H., excubabant ... proximi foribus aedis, in qua rex vescebatur Cu.; v pl.: insectatur omnes domi per aedes Pl., domus ... totis vomit aedibus undam V.
b) hiša: Antonin. in Cod. I.
— II. kot pl. tantum
1. skupek več sob = hiša, hram: Pl., V., Tib. idr., unae aedes Ter., binae aedes Icti., qui aedes sacras et privatas procuraret Varr., dii ex suis templis in eius aedes immigrare voluerunt Ci., quae aedes aedificiaque intra fines regni Antiochi sunt L., limina aedium Cu.
2. met. (= domus) hiša, tj. hišni prebivalci, rodbina: ut ego hisce suffringam talos totis aedibus Pl., (h)ercle (h)as sustollat aedis in crucem Pl.
3. pren.
a) panj, ulj: (apes) intus clausis cunctantur in aedibus V.
b) aedes aurium sobe ušes = ušesa: fac, sis, vacivas ... aedis aurium, mea ut migrare dieta possint Pl. - aerārius 3 (aes)
1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.
2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erami tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his ... equi adempti ... tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium ... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum ... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut ... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus ... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare Ci. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).