Franja

bulbus (bolbus, volvus) -ī, m (prim. gr. βόλβος čebula, lat. bulba, bulla)

1. v širšem pomenu čebulica, podzemeljsko steblo lilijevk (lilij, narcis, tulipanov idr.), gomolj: Cels., Col., Plin., adice narcissi bis sex cortice bulbos O.

2. v ožjem pomenu čebula kot užitna vrtnina (najbolj znana je bila megarska), tudi česen: Ca., Cels., Plin. idr., an Libycis bulbus tibi missus ab oris, an veniat Megaris, noxius omnis erit O. — Kot nom. propr. Bulbus -ī, m Bulb, Čebula: Ci.

cēpa (caepa) -ae, f (prim. gr. καπύω dišim) čebula: Varr. ap. Non., O., Col., Plin. idr. — Soobl. cēpe (caepe) le v nom. in acc. sg. neutr.: H., Pers., Gell. idr.

cēpicium (caepicium) -iī, n (cepe, caepe) čebula: Arn.

ūniō² -ōnis (ūnus)

I. m

1. enotnost, edinstvo, enost, enota, enica, enojka, ena: Eccl.

2. združitev, združenje, združevanje, zedinjenje, soglasje: Vulg., Hier. —

II. f metaf.

1. posamezen večji in dražji biser: Plin., Sen. ph., Val. Max., Mart.

2. bot. únio(n), nekakšna posamezna čebula (brez stranskih čebul): caepam, quam vocant unionem rustici Col.

ālium, mlajše āllium, -iī, n česen: alia serpyllumque herbae olentes V., edit cicutis allium nocentius H.; allium Punicum Col. (= ἀφροσκόροδον) čebula, allium Cyprium Plin. (= ἀντισκόροδον) ciprski česen.

mōly -yos, n (gr. μῶλυ) bot. móli(j)

1. bajno čarovno zelišče boga Hermesa zoper Kirkine čare, s črno korenino in belim cvetom (morda Allium nigrum Linn. črna čebula): O., Plin.

2. = morion „norčevska zel“, rastl. iz družine razhudnikovk: Plin.

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.