Franja

Apollōnidēs -ae, m (Ἀπολλωνίδης) Apolonid,

1. oblastnik na Hiosu v času Aleksandra Vel.: Cu.

2. sloviti gr. kamnosek: Plin.

3. gr. pisatelj v času ces. Tiberija, napisal potopisno delo Περίπλους: Plin.

Apollōnis -idis, f (Ἀπολλωνίς) Apolonida, lidijsko mesto: Ci. Od tod adj. Apollōnidēnsis -e apolonidski, iz Apolonide: Xenon Ci. ep.; subst. Apollōnidēnsēs -ium, m Apolonidci, preb. Apolonide: Ci.; pri Plin.: Apollōnidiēnsēs.

Apollōnius -iī, m (Ἀπολλώνιος) Apolonij,

1. Ap. Alabandensis s priimkom Μαλακός, Apolonij iz Alabande, gr. retor okrog l. 120: Ci.

2. Ap. Molō Apolonij Molon, gr. retor okrog l. 110, Ciceronov učitelj govorništva: Ci., Q., Suet.

3. Ap. Pergamēnus Apolonij Pergamski, pisatelj del o poljedelstvu: Varr., Col.

4. Ap. Rhodius Apolonij z Rodosa (Rodoški), spesnil ep Argonautica, ki ga je polatinil Publij Terencij Varon Atačan: Q.

5. Apolonij iz Minda, astronom: Sen. ph.

6. Ap. Tyaneus Apolonij iz Tiane (Τύανα), filozof: Lact., Aug., Vop., Amm.

Apollopolītēs ali (po drugih) Apollōnopolītēs nomos apolo(no)polski okraj v egiptovski Tebaidi: Plin.

apologātiō -ōnis, f (hibrid iz ἀπόλογος z lat. končnico -atio) basenska pripovedka (pisana po Ezopovo): Q.

apologēticon (apologēticum) -ī, n (gr. ἀπολογητικόν) zagovorni spis: Lact., Isid.

apologia -ae, f (gr. ἀπολογία) zagovor: Hier.

apologismos -ī, m (gr. ἀπολογισμός) razlaganje razlogov, govorna podoba: Char.

apologō -āre -āvī (iz ἀπολέγω) zavreči, zavračati: Sen. ph.

apologus -ī, m (gr. ἀπόλογος) alegorična pripovedka, poseb. ezopovska basen, pravljica: Corn., Q. idr., narrationes apologorum Ci.

Apōniāna īnsula otok Aponiana pri Lilibeju: Auct. b. Afr.

Aponus -ī, m (ἄπονος ki preganja bolečine), nav. Aponī fons ali fontēs, Apon, Aponski vrelec (vrelci), sloviti vroči žvepleni vrelci pri današnjem Albanu blizu Padove: Sil., Mart., Suet., Cl. (z acc. Aponon). Kot adj.: Apona tellus Mart. aponska zemlja. — Od tod adj. Aponīnus 3 aponski: sortes Vop.

apophasis -is, acc. -in, f (gr. ἀπόφασις) zanik(ov)anje, odbijanje, govorna podoba: Isid.

apophlegmatismos -ī, m (gr. ἀποφλεγματισμός) sluz odločujoče dristilo: Cael.

apophlegmatizō -āre (gr. ἀποφλεγματίζω) uporabljati dristila: Cael.

apophorēta -ōrum, n (gr. ἀποφόρητα) darovi, ki so jih ob saturnalijah, pa tudi pri drugih priložnostih, dajali gostom po pojedini za domov, pojédinska darila: Petr., Mart., Suet. idr.; sg. apophorētum: Aug.

apophorēta -ae, f (iz ἀποφόρητος) plitva skleda: Isid.

apophorētus 3 (gr. ἀποφόρητος) namenjen, da se vzame s seboj (prim. apophorēta -ōrum): Petr.

apophysis -is, f (gr. ἀπόφυσις) zoženje stebrskega debla navzgor ali navzdol: Vitr.

apoplēcticus 3 (gr. ἀποπληκτικός) kapi podvržen; subst. masc.pl. apoplēcticī: Cael.