Franja

cartibum -ī, n in demin. cartibulum -ī, n enonožna okrogla ali štirioglata kamnita miza oz. mizica, na katero so postavljali posode v kompluviju: Varr.

caruncula -ae, f (demin. carō) mesce, košček mesa: vitulina Ci., Val. Max. košček teletine, interdum in naribus carunculae quaedam nascuntur Cels. mesnati izrastki; met. mesnato (polteno) telo: Arn.

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassandra -ae, f (Κασσάνδρα) Kasandra, Priamova hči, prerokinja, ki jo je Apolon neuslišano ljubil in jo kaznoval s tem, da nihče ni hotel verjeti njenim prerokbam. Ko so Grki zavzeli Trojo, jo je Ajant odpeljal iz Paladinega svetišča in je kot ujetnica pripadla Agamemnonu. Klitaimestra je poleg soproga umorila tudi njo: Ci., V., O., Hyg., Serv. Kot Teodorova slika: Plin. — Soobl. (na starih spomenikih) Cāsantra (Cassantra) Kasantra: Q.

Cassiodōrus -ī, m Kasiodor, s polnim imenom Magnus Aurelius Cass., roj. okoli l. 480 po Kr. v brutijskem mestu Skilakiju (Scyllacium), tajnik in prvi minister vzhodnogotskega kralja Teodorika in njegovih naslednikov, plodovit rim. pisatelj (Variarum epistularum libri XII); umrl okoli l. 575 po Kr.

Cassiopē¹ -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, Kefejeva žena in Andromedina mati, pozneje ozvezdje na nebu (Kasiopeja): O., Pr., Hyg. — Soobl. Cassiepīa (Ci. poet.) ali Cassiepe͡ia (Hyg.) -ae, f (Κασσιέπεια) Kasiepija, Kasiepeja.

cassis¹ -idis, f kovinski šlem, kovinska čelada, železna kapa (galea je usnjena čelada, okovana s kovino): Pl., O., Auct. b. Afr., Lucan., Iuv., Stat., muliones cum cassidibus C., vix uni alterive cassis aut galea T., cassis de lamina est, galea de corio Isid.; pesn. (redkeje) = galea: Mart., seu caput abdiderat... casside..., in galea formosus erat O.; met.: sub casside Plin. = v vojni, aetas patiens cassidis Iuv.

cassis² -is (v sg. le acc. in abl.), m, večinoma v pl. cassēs -ium, m (prim. calēna)

1. (lovska) mreža: Tib., Sen. tr., Mart., casses ponere O. ali imponere Pr. mreže nastavljati; pren.: mreža, zanka, past, zaseda: viso casse resistet amans O., casses tendere alicui Tib.

2. occ. pajkova mreža, pajčevina: Mart., Arn., in foribus suspendit aranea casses V.

cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

castellum -ī, n (demin. castrum)

1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.

2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.

3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.

4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It.

castificus 3 (castus in facere)

1. čisteč, očiščevalen: lavacrum Paul. Nol. = krst.

2. čist, neomadeževan: mens Sen. tr.

castīgō -āre -āvī -ātum (prim. castus)

1. (u)krotiti, (ob)uzdati: equus non parens frenis asperioribus castigandus est L.

2. pren.
a) omejiti (omejevati), (u)tesniti, utesnjevati, (u)krotiti, (o)brzdati, ovirati, preprečiti (preprečevati): castigatus animi dolor Ci., c. nimiam levitatem L., ita castigandae plebi compositum senatus consultum T., c. crebris potiunculis risum Petr. udušiti, molis praevalidae pulvere lapsūs Stat.
b) kaj napačnega izboljš(ev)ati poskusiti, popraviti (popravljati): carmen reprendite, quod non... multa litura coërcuit atque... non castigavit H., c. vitia sua Plin. iun., Opicae castigat amicae verba Iuv.; pren.: examen improbum in illa c. trutina Pers. = napačno sodbo popraviti.
c) krajevno obdajati, oklepati: insula castigatur aquis Stat.

3. (po)karati, (po)grajati, kaznovati, (u)strahovati, ošte(va)ti, (o)zmerjati: aliquem leniter L., et perinde dominos laudaret castigaretque L., segniores castigat atque incitat C., c. improbos Ci., aliquem verbis Ci., L. ali dictis Pl., V., aliquem litteris C. ali per litteras T. pismeno ošte(va)ti, pueros vero matres et magistri castigare etiam solent, nec verbis solum, sed etiam verberibus Ci., c. aliquem verberibus Cu. ali plagis Ap. ali fustibus Dig.; castigantque moras V. grajajo obotavljanje, odvračajo od obotavljanja; z ACI ali quod: L.; s finalnim stavkom (z ut) = ostro opomniti (opominjati): C. — Od tod adj. pt. pf. castīgātus 3, adv. -ē omejen, od tod

1. stisnjen, strumen, tog: pectus O. stisnjene (ozke) prsi, frons Stat.

2. pren. utesnjen, kratko (jedrnato) povedan: opus Macr., luxuria castigatior Aug., castigatissima disciplina Gell. precej trdo ustrahovanje, castigate vivere Sen. rh. na tesnem živeti, samevati, castigatius vivere, agere Amm., eloqui castigatius aliquid Aug., haec de monade castigatius quam se copia suggerebat Macr.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

castrēnsis -e (castra)

1. taboren, taborski, vojni: Icti., Tert., Arn., Vop., ratio Ci., verbum Plin. vojaški izraz, corona Gell. kot nagrada prvemu, ki je vdrl v sovražni tabor, ex domesticis insidiis in castrense latrocinium compellere Ci., exsilium c. Iust. = neprestana vojna služba.

2. dvoren, dvorski: ministri Lamp.